Višje sodišče je namreč konec novembra 2015 zavrnilo pritožbo Janše na sklep ljubljanskega okrajnega sodišča o zavrženju zadeve Patria zaradi zastaranja. Svojo odločitev je utemeljilo z argumentom, da se obdolženec v svojo škodo ne more pritožiti.
Janša je nato (pred enim letom) na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper takšno odločitev. Vrhovno sodišče je tudi naprosil, naj o zadevi odloča prednostno, saj da ne želi, da bi kazenski postopek zastaral.
Na vrhovnem sodišču so v začetku januarja za STA dejali, da bo odločitev strankam v postopku odpravljena najpozneje do 22. januarja. Konec januarja so povedali, da se to še ni zgodilo, ker končna odločitev še ni bila sprejeta. Enako so odgovorili v sredo. Na vprašanje, kje se zapleta, so odgovorili, da "ne gre za zaplet, ki bi ga bilo treba dodatno pojasnjevati, temveč gre za ustaljen način odločanja o zadevi".
Višje sodišče se je sicer v odločitvi, ki jo na vrhovnem sodišču spodbija Janša, strinjalo, da je bila pri odločitvi prvostopenjskega sodišča, ki je zadevo Patria zavrglo zaradi zastaranja, izkazana kršitev kazenskega zakona po zakonu o kazenskem postopku. A po mnenju sodišča "ni nobenega dvoma, da gre za kršitev, ki je podana v korist obdolženca". Pritožbo je zato zavrglo, ker je ocenilo, da Janša nima pravnega interesa za njeno vložitev.
Po mnenju Janše in njegovega zagovornika Francija Matoza je sicer okrajno sodišče že v osnovi napačno uporabilo kazenski zakonik, ko je odločilo, da je kazenski postopek absolutno zastaral. Prepričana sta, da zadeva Patria zastara šele poleti leta 2017, medtem ko je po odločitvi okrajnega sodišča zadeva zastarala lani.
