Predsednik nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz nje Matjaž Vodušek je danes predstavil poročilo nadzornikov sklada za leto 2015.
Sklad je leta 2015 ustvaril 12,5 milijona evrov prihodkov, kar je 11,12 odstotka manj kot v letu 2014, odhodke pa zvišal za 26,23 odstotka na 9,4 milijona evrov. 31. decembra 2015 je imel za 188,69 milijona evrov finančnih naložb, donosnost v tistem letu pa je bila 3,2-odstotna.
Vodušek je opozoril tudi na nekatera odprta vprašanja, med drugim, da bi bilo treba program razgradnje Neka revidirati vsakih pet let, a je bila zadnja revizija opravljena leta 2004. Poleg tega prispevek Gen energije za razgradnjo ne krije več celotne porabe sklada, je izpostavil. Med perečimi vprašanji je omenil še kadrovsko podhranjenost sklada in odprte postopke zoper nekdanjo v.d. direktorico sklada Ksenjo Žnideršič Planinc.
Maja Bilbija z računskega sodišča pa je danes predstavila izsledke revizije iz konca lanskega leta, ki kažejo, da vlada in ministrstvo za infrastrukturo med letoma 2010 in 2014 nista bila učinkovita pri vzpostavitvi pogojev za poslovanje sklada ter da tudi ta pri doseganju ciljev ni bil uspešen.
Tudi računsko sodišče se boji, da sredstev za razgradnjo Neka in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz njega ne bo dovolj, prispevek Gen energije, ki zdaj znaša tri evre za megavatno uro električne energije, pa bi zato zvišalo na 8,64 evra.
Priča smo "klasični slovenski zgodbi", je v poslanski razpravi menila Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS). Problem se prenaša iz ministrstva na ministrstvo, revizije programa razgradnje Neka ni, skladu pa bi lahko do leta 2023 zmanjkalo denarja, je naštela. "Miži se pred problemom, čaka se na zadnji trenutek," je bila kritična. Pri tem se je vprašala, kako je mogoče, da nihče ne odgovarja.
Franc Trček (ZL) je izpostavil, da bi lahko razgradnja nuklearke stala dve milijardi evrov, česar sklad ne bo sposoben poravnati. Skladno s tem se je zavzel za zvišanje temu namenjenega prispevka Gen energije in v tej luči izpostavil nujnost revizije programa razgradnje Neka.
Skrbi pa tudi slaba komunikacija s hrvaško stranjo. Andrej Šircelj (SDS) se je obregnil ob neizpolnjevanje določil meddržavne pogodbe med Slovenijo in Hrvaško ter odsotnost zasedanj meddržavne komisije.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek je pojasnil, da se problemov zavedajo. Mnogo težav, tudi pomislekov računskega sodišča, naj bi rešili s temeljito prenovo zakona o skladu, ki je že bil v javni obravnavi. Z njim naj bi vzpostavili boljšo organizacijsko obliko sklada, tako da se nepravilnosti, kakršne so bile pod nekdanjim vodstvom, ne bi mogle ponoviti, in ustrezneje rešili tudi vprašanje financ sklada.
Milena Černilogar Rade z ministrstva je pojasnila, da se prispevek Gena energije ni usklajeval s spremembami, denimo podvojitvijo nadomestil lokalnim skupnostim in financiranjem dejavnosti Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO).
Državni sekretar pa je priznal še, da odnosi s Hrvaško, tudi ko gre za Nek, niso takšni, kot bi morali biti. Meddržavna komisija se je tako nazadnje sestala maja 2015, kljub dogovoru, da bo zasedala na tri mesece, pa se to ni zgodilo. Hrvaška je namreč dobila novo vlado in bo zdaj verjetno v komisijo imenovala nove člane.
