Ameriške borze so na volilno noč 8. novembra lani najprej močno padle potem pa nenadoma oživele, kar si analitiki razlagajo s tem, da je med vlagatelji vsaj uvodoma prevladalo mnenje, da so obljube novega predsednika ZDA Donalda Trumpa in republikanske večine v kongresu o prihodnosti nizkih davkov sedaj blizu uresničitve.
Veselje poslovnega in finančnega sveta je upravičeno tudi z vidika o obljubah glede regulacij. Trump je nemudoma prepovedal vse nove regulacije in napoveduje odpravljanje obstoječih. Po drugi strani pa napoved odstopa od mednarodnih trgovinskih sporazumov in stopanje na pot bilateralnih ter grožnje s kolapsom trgovinskih odnosov najprej s Kitajsko in Mehiko ne obetajo nič dobrega, še najmanj za ameriško gospodarstvo.
"Trgovinske vojne jasno ne koristijo nikomur," je povedal vodja globalnih ekonomskih raziskav pri Bank of America Merrill Lynch Ethan Harris, ki je pred tem devet let delal pri Federal Reserve banki New Yorka, kjer je bil vodja oddelka za domače raziskave. Na vprašanje STA ali lahko oceni kdo bo malce bolj izgubil, je odgovoril z grafom OECD o posledicah za cene in gospodarsko rast, če se v vojno vplete še EU. Razlike so majhne, vendar pa bi največ škode utrpele ZDA pred EU in Kitajsko.
Sklepanje bilateralnih pogodb ima manj smisla kot mednarodnih, saj je bistvo trgovine to, da menjavaš nekaj z nekom, ki dela to kar ti ne delaš. Harris meni, da se Trump pač bolje počuti z državami kot je Velika Britanija in drugimi razvitimi, manj pa z državami s cenejšo delovno silo. Trump se ima za pogajalca in je prepričan, da bo na štiri oči iztržil več.
Ostre besede proti Kitajski in Mehiki so imele med kampanjo smisel, saj je bil cilj zmagati na volitvah. Cilj je dosežen, dejansko zaostrovanje odnosov pa vsaj po mnenju večine analitikov nima nobenega smisla več, razen, če Trump ve nekaj, kar drugi ne. Razbijanje sporazuma Nafta in grožnje s 45-odstotnimi carinami na kitajski uvoz, odstop ZDA iz WTO in podobno ne bodo v korist nadaljevanja ameriške gospodarske rasti.
Trump je pred volitvami obljubil veliko davčno reformo in velik stimulacijski paket, ki pa po mnenju Harrisa prav tako ni smiseln. "Velik stimulus je bil pameten, ko je Ronald Reagan prevzel gospodarstvo v krizi ali pa Barack Obama. Trump je nasledil solidno ekonomijo. Majhen stimulus ne bo škodil, ker je ameriška infrastruktura potrebna prenove, vendar pa bi masivni stimulus v kombinaciji z nižjimi davki najverjetneje pregrel ekonomijo, ki je trenutno v stanju polne zaposlenosti," je dejal Harris.
Čeprav ne še povsem, ker še ni tiste prave rasti plač. "Če se pretvarjaš, da nekomu plačaš, se bo ta pretvarjal, da nekaj dela, kar je koncept primeren za komunizem ne pa za razvito zahodno ekonomijo," meni Harris, ki pričakuje, da bodo plače sedaj rasle in zavrača Trumpove trditve pred volitvami, da je stopnja brezposelnosti v ZDA krepko višja od uradnih 4,7 odstotka. "Če bi bila brezposelnost visoka, potem bi plače padale".
Harris ni povsem prepričan, da bo davčna reforma uspela, ne glede na to, da republikanska večina v kongresu in republikanec Trump obljubljajo izvedbo. Davčne reforme so v ZDA izjemno težke zaradi poplave posebnih interesov, ki bodo začeli neusmiljeno lobirati. Republikanci želijo davke znižati tako, da ne povečajo primanjkljaja. To je teoretično mogoče ob olajšavah doseči hkrati z zapiranjem davčnih lukenj in tu nastopijo različni interesi.
Trumpov načrt bi primanjkljaj močno povečal, predlog republikancev v kongresu pa bi bil po optimističnih napovedih fiskalno nevtralen. Oba predloga bosta prebivalcem držav kot je New York, kjer so visoki državni in lokalni davki škodila, saj predvidevata odpravo olajšave za plačilo teh davkov na zvezni ravni. Pomagala bo gospodinjstvom v državah, kjer so lokalni davki nižji in zanimivo, da so to države, ki so volile Trumpa.
Pregrevanje ekonomije, če seveda ne bo prišlo do nasprotnih vetrov zaradi trgovinskih sporov in migracijske politike, bo skušal hladiti Fed. Trump je napovedoval izgon 11 ali več milijonov nezakonitih priseljencev v ZDA, čeprav je sedaj to malce omilil. Nezakoniti priseljenci imajo sicer največjo participacijo na trgu delovne sile, saj jih dela najmanj osem milijonov. Predstavljajo kar pet odstotkov vse aktivne delovne sile v ZDA in če ekonomija ostane brez tega bodo sledili hudi pretresi.
Fed je med kampanjo doživljal napade s strani Trumpa zaradi politike nizkih obrestnih mer. Ob blokadah stimulacije kongresnih republikancev v času, ko je bila ta močno potrebna, je ameriško ekonomijo reševal Fed. "Ben Bernanke in naslednica Janet Yellen sta se naučila iz izkušenj Japonske v 90. letih, da v času krize ne gre oklevati in je potrebno z vsemi močmi poskrbeti za okrevanje rasti preden pride nova kriza. Japonska je oklevala, padla v novo krizo in potem deflacijo," je dejal Harris.
Prepričan je, da si Fed trenutno še kupuje čas, ker želi videti, kaj se bo zgodilo s Trumpom doma in na mednarodni ravni. "Fed ni hitreje višal obresti, ker je prihajalo do manjših šokov. Na primer težave na Kitajskem, brexit in podobno. Velja načelo, da ko pride do šoka, tega šoka ne smeš povečevati," pravi Harris.
Trump bo imel priložnost, da se februarja prihodnje leto odloči ali bo Yellenovo ohranil na položaju predsednice Fed, potem mora zapolniti še dve prosti mesti, v prihodnjih letih pa imenovati druge člane, ko bo starim potekel mandat. Harris meni oziroma upa, da bo imenoval ljudi, ki vedo kako postopati. Ne gre za vprašanje politizacije Feda ampak za vprašanje ali ga bodo vodili zagovorniki višjih ali nižjih obresti. "Vsi, ki so kdajkoli delali pri Federal Reserve pa imajo v svoji DNK navodilo, da se nikakor ne smejo ponoviti 70. leta v ZDA," je dejal Harris in mislil na obdobje povišane inflacije.