Sodnica Milena Turuk je danes iz zdravstvenih razlogov z obravnave izključila kazenski postopek zoper direktorja Gorenjske gradbene družbe Branko Žiberna, ki se bo v prihodnje vodil posebej. Na zatožni klopi so tako od prvotno šest obtoženih ostali le še nekdanji direktor Žičnic Vogel Tomaž Šumi, vodja projekta gradnje žičnic na Voglu Anton Šteblaj in direktor Projektivnega podjetja Kranj Marjan Markič.
Tožilstvo jim očita ponareditev za preslepitev in ponareditev poslovnih listin ob črpanju evropskih sredstev za štirisedežnici Brunarica in Orlove glave. Kot je v današnji zaključni besedi povedala tožilka Sabina Perko, ni dvoma, da so obtoženi vedeli, da so se izvajala glavna gradbena dela, čeprav sklep o sofinanciranju še ni bil izdan, kar je bilo v nasprotju z razpisnimi pogoji.
Obtoženi svoj zagovor gradijo na tezi, da je šlo za pripravljalna dela, in sicer da so uporabljali sanacijski beton po odstranitvi starih naprav, medtem ko za glavna dela štejejo dela od podložnega betona dalje. Vendar, kot na podlagi nekaterih dokazov, pravi tožilka, ločevanje med sanacijskim in podložnim betonom niti ni pomembno, saj oboje šteje za gradnjo.
Kot motiv za preslepitev ministrstva za pridobitev sredstev tožilka navaja neizmeren interes, da se smučišče posodobi, da se ne izgubi smučarska sezona in da podjetje na zapade v stečaj. Žičnice Vogel so se namreč pri investiciji morale soočiti z več zapleti, ki so močno skrajšali čas za gradnjo. To so naravovarstvenimi pogoji, pozni razpis in nejasna klasifikacija velikosti podjetja.
"Iz revizij projekta sicer izhaja, da so bila vsa pridobljena sredstva porabljena namensko, torej se pri tem dejanju obtoženi niso osebni finančno okoristili. Vendar pa so s storitvijo kaznivih dejanj državo oškodovali kar za 1,7 milijona evrov," je navedla tožilka.
Za preslepitev je zagrožena kazen do treh let, za ponareditev poslovnih listin pa do dveh let zapora. Tožilka pa je ob upoštevanju vseh okoliščin za obtožene predlagala le denarno kazen, in sicer za Šumija v višini 330, za Markiča 200, za Šteblaja pa v višini 230 dnevnih zneskov. Te zneske sodišče izračuna na podlagi prihodkov obtoženih.
Obtoženi in njihovi zagovorniki bodo svoje zaključne besede podali v ponedeljek. Nastopila bo tudi pooblaščenka Žičnic Vogel Anja Lamut, ki je danes pred sodnico postavila še vrsto dokaznih predlogov, med drugim posebej naročeno strokovno poročilo, ki kaže na to, da so bila pred začetkom investicije opravljena le nujna pripravljalna dela.
Lamutova je predlagala tudi postavitev sodnih izvedencev gradbene in finančne stroke ter ponovno zaslišanje nekaterih prič, ki so bile zaslišane še preden je sodišče oktobra lani v postopek vključilo Žičnice Vogel. Te pa nimajo le statusa oškodovanca ampak tudi pravne osebe, ki ji je mogoče potencialno odvzeti morebitno premoženjsko korist. Čeprav je tudi to vprašljivo, saj gre, kot je poudarila Lamutova, za vložek v javno infrastrukturo oziroma v objekt državnega pomena.
Lamutovi so se pridružili tudi zagovorniki obtoženih. Ponovno so predlagali zaslišanje nekaterih članov razpisne komisije, saj so prepričani, da bi bil tako razviden konsenz vseh, da Žičnice Vogel dobijo sredstva. "Torej nihče ni preslepil nikogar, ampak so Žičnice dobile denar, ki jim je pripadal in so ga tudi skladno z namenom porabile," je poudarila Šteblajeva zagovornica Anka Kozamernik.
Sodnica, ki je sklenila, da bo sodišče na podlagi vsega, kar je v spisu, samo lahko prišlo do zaključkov, pa je dodatne dokazne predloge ponovno zavrnila.
