V zadnjih dneh so v javnost prišli počrnjeni deli poročila računskega sodišča iz lanskega novembra, ki dokazujejo, da je ključno vlogo pri prenosu slabih posojil iz NLB na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) imela Banka Slovenije, pa čeprav je vseskozi trdila, da je imela le podporno funkcijo, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik MDS Rajko Stankovič.
Jazbec je denimo decembra lani na seji komisije DZ za nadzor javnih financ trdil, da Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos terjatev in da tudi ni določila prenosnih vrednosti, pač pa je imela le podporno funkcijo pri njihovem oblikovanju. Vseskozi je tudi trdil, da so prenosne vrednosti terjatev določili v Evropski komisiji, kar pa ni res, je opozoril Stankovič.
"Kako bo predstavnik Evropske komisije odločal, koliko je vredna neka posamezna terjatev, ko pa zagotovo še nikoli ni slišal za določeno podjetje," se je vprašal.
Poslancem, ki so Jazbeca imenovali, bodo v MDS predlagali, naj ga tudi odpokličejo. "Menimo, da imajo določeni poslanci toliko vesti, da če jih je nekdo zavajal in pripeljal do napačne odločitve, bodo znali ta gordijski vozel presekati in se odločili za postopek odpoklica," je dejal Stankovič.
Mali delničarji hkrati pozivajo pristojne, naj sprožijo ustrezne postopke zoper člane nadzornega sveta NLB, ki niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke.
V NLB je bilo pred sanacijo za 2,29 milijarde evrov slabih posojil, ki jih je že sama znižala za približno milijardo evrov, potem pa so njihovo prenosno vrednost določili v višini 617 milijonov evrov. "In glej ga, zlomka, teh 649 milijonov evrov razlike je ravno toliko, da so izbrisali tako delničarje kot obvezničarje NLB," se je začudil Stankovič.
Iz razkritega dela poročila računskega sodišča je razvidno, da se nadzorni svet NLB s tem ni strinjal, a se banka kljub temu ni pritožila na odločbo Banke Slovenije, je pojasnil zahtevo, naj se na odgovornost pokliče tudi nadzornike NLB.
Računsko sodišče je v reviziji uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in s pogodbami med začetkom leta 2013 in 2. septembrom 2016, objavljeni sredi lanskega novembra, ugotovilo več nesmotrnosti pri prenosu terjatev iz NLB na DUTB. V poročilu, ki je bilo v tem delu zakrito za javnost, je ugotovilo nesmotrnosti, ki so se nanašale na uvrstitev komitentov na seznam za prenos, način izbora in netransparentnost postopka prenosa itd.
Ta teden sta del zaupnih podatkov razkrila Televizija Slovenija in časnik Finance. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je v torek v oddaji Odmevi povedal, da so nepočrnjeno poročilo izročili policiji, tožilstvu in še nekaterim drugim organom - po informacijah MDS tako Slovenskemu državnemu holdingu kot ministrstvu za finance in Banki Slovenije.
V Banki Slovenije so že v torek zatrdili, da so osnovni seznam terjatev za prenos na DUTB sestavile banke same. S ciljem, da so prenosi smiselni z vidika bodočega upravljanja terjatev na DUTB, pa da se je odvil usklajevalni sestanek v Banki Slovenije, na katerem so sodelovale NLB, NKBM in Abanka.
To je danes za Radio Slovenija ponovil tudi Jazbec. Obtožbe MDS so neutemeljene, je dejal in pojasnil, da je bil ključni namen prenosa terjatev združitev izpostavljenosti vseh treh bank z namenom, da bi DUTB lažje upravljala z njimi. "Tega računsko sodišče očitno ni razumelo in je parcialno izjemno ozko gledalo le prenose, ki so se dogajali s strani NLB, pri tem pa ni upoštevalo, da so morebiti te iste terjatve imele tudi ostale banke v postopku prenosa," je dejal.
