Evropski urad za boj proti goljufijam Olaf je ugotovil, da je Le Penova porabljala evropski denar za plače asistentov za sodelavca Nacionalne fronte Thierryja Legierja in Catherine Griset, ki sta delala za stranko v Franciji. Ta institucija je zato zahtevala, naj evropska poslanka parlamentu do 31. januarja vrne 298.000 evrov, do 28. februarja pa še skoraj 42.000 evrov.
Evropski parlament trdi, da ne gre za kazen, ampak za povračilo sredstev.
Po besedah tiskovne predstavnice parlamenta, na katero se sklicujejo tuje tiskovne agencije, bo parlament Le Penovi zaradi zavračanja vračila denarja odslej vsak mesec odtrgal polovico osnovne plače, ki znaša 8500 evrov ter polovico dnevnic za potovanja. Od marca dalje si bo parlament pridržal tudi celoten pavšal evroposlanke za najem pisarn, računalnike ter račune za telefon, ki znaša 4320 evrov mesečno. Parlament bo znesku, ki ga Le Penova dolguje instituciji, prištel še 3,5-odstotne obresti. Finančni oddelek parlamenta je poslanko o ukrepih pisno obvestil danes.
Francosko sodstvo je preiskavo primera začelo v začetku januarja.
Le Penova bo sicer spomladi zastopala skrajno desnico na francoskih predsedniških volitvah, obeta pa se ji uvrstitev v drugi krog. V nedeljo objavljena anketa časnika Le Figaro kaže, da bi Le Penova v prvem krogu aprila dobila največ, okoli 25 odstotkov glasov. V drugem krogu bi Le Penova prepričljivo izgubila, ne glede na to, ali bi bil njen nasprotnik kandidat desnice Francois Fillon, ki mu v prvem krogu napovedujejo 22 odstotkov glasov, ali neodvisni kandidat Emmanuel Macron, ki si v prvem krogu lahko obeta 21-odstotno podporo.
Podobne težave, kot jih ima sedaj Marine Le Pen, je imel že njen oče Jean-Marie Le Pen. Tudi od njega je Evropski parlament zahteval povračilo 320.000 evrov, ki bi naj jih porabil za napačno zaposlovanje sodelavcev. Ker Le Pen ni plačal, je Evropski parlament leta 2016 zadržal del njegovih prihodkov.
