"S predlogom zakona o vajeništvu smo po eni strani zadovoljni, ker je bil zadnji čas za uvedbo dualnega sistema oz. vajeništva," je dejal Meh. Vajenec ima v tem pilotskem projektu, ki bo trajal do leta 2022, status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. Poleg tega davke in prispevke plačuje ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, malico in prevoz na delo pa gospodarsko ministrstvo, je Meh nanizal pozitivne strani zakona.
Po drugi strani pa s predlaganim zakonom o vajeništvu po besedah Meha niso povsem zadovoljni zaradi vloge sindikatov. "Poleg tega se v zakonu enkrat govori o izobraževalnem sistemu, drugič pa o delovnopravni zakonodaji oziroma se meša vajence oziroma mladoletne in odrasle," pravi Meh.
Na pomanjkljivosti zakonskega predloga o vajeništvu opozarja tudi podpredsednik sekcije za gostinstvo in turizem OZS Drago Delalut. "Prednost zakona je v tem, da vajenec oz. učenec lahko svoje znanje pridobi le na delovnem mestu in se skozi to lahko usposobi za samostojno delo," meni. Moti pa ga, da se mora vajencu nagrada izplačati tudi v primeru, če je v bolniškem staležu. Prav tako vajencu ni treba naknadno opravljati prakse, pogodbo pa lahko odpove brez razlage.
Obrtnik - kovinar Alojz Buček je izpostavil, da jim primanjkuje kadra, med drugim obdelovalcev kovin, mehanotronikov in varilcev. "Ugotavljamo, da je deficicitarnih poklicev iz leta v leto vse več, odgovorne institucije pa so dejansko zaspale," je dejal.
Vodja javnih pooblastil Božena Germelj Drstvenšek je med drugim povedala, da bodo vse pripombe OZS na predlog zakona v obliki dopolnil poslali vsem poslanskim skupinam še pred sprejetjem zakona v državnem zboru.
Zakon o vajeništvu se bo poskusno uvedel v šolskem letu 2017/2018. Za prvo leto se bodo vključili vajenci v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Vajeniško obliko izobraževanja bodo uvajali postopoma, pilotno jo bodo preizkusili na omejenem številu programov in za omejeno število vajencev, šol in delodajalcev. V prvih treh letih pričakujejo do 200 vajencev na generacijo.
Na ministrstvu za izobraževanje pa zagotavljajo, da je bila v pripravo zakona vseskozi vključena tudi Obrtno-podjetniška zbornica, ki ga je večkrat javno podprla, nazadnje tudi na seji Ekonomsko-socialnega sveta.
Kot so zapisali v odzivu na očitke, zakon vajencem zagotavlja varnost ter kakovostno delovno in učno okolje. Koncept vajeniškega razmerja je jasen in temelji na statusu dijaka, ki ni oseba v delovnem razmerju, zato zanj ne veljajo enake obveznosti do delodajalca kot za zaposlenega, poudarjajo.
Pojasnili so še, da so v predlog vključene tudi odrasle osebe, saj se zavedajo pomena vseživljenjskega učenja, na kar opozarjajo ne le trg dela, temveč tudi mednarodne raziskave, OECD in demografska slika Slovenije.
Glede izpostavljene dileme, da naj bi se nadomestilo denarne nagrade vajencu izplačalo tudi v primeru bolniške odsotnosti, pa na ministrstvu pojasnjujejo, da v skladu z zakonom vajencu pripada nadomestilo vajeniške nagrade za tiste dneve in ure, ko je opravljal svoje delo.
