Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je julija lani začel sporno vojno proti drogam, v okviru katere so do konca decembra aretirali ali ubili več kot milijon ljudi.
V poročilu, ki so ga objavili po obsežni preiskavi vojne proti mamilom, v AI filipinski policiji poleg ubijanja ljudi v policijskih akcijah očitajo tudi druge zločine.
Policija in neznani morilci so imeli na muhi vse, ki so bili samo nekako osumljeni, da so preprodajali mamila, je dejal Rawya Rageh iz AI. Iz preiskave je razvidno, da so izvensodni umori na Filipinih zelo razširjeni, namenski in sistematični, zato se jih lahko primerja z zločini proti človečnosti.
AI policijo na Filipini obtožuje tudi, da je ubijala nedolžne ljudi, potvarjala dokaze, plačevala za umore in kradla tistim, ki jih je ubila. Med žrtvami policijskih umorov naj bi bili tudi otroci.
"Kriminalci, vodje kartelov, preprodajalci drog, oni niso človečnost," je dejal filipinski pravosodni minister Vitaliano Aguirre v odzivu na poročilo AI.
Tudi Duterte je v preteklosti komentiral, da tu ne gre za zločine proti človečnosti, saj ti kriminalci niso ljudje.
Policija naj bi v vojni proti drogam ubila že več kot 2500 ljudi, skoraj 4000 drugih pa jih je umrlo v nepojasnjenih okoliščinah. V poročilu AI pa med drugim piše tudi, da so bili policisti plačani za poboje.
Vodja filipinske policije Ronald dela Rosa je zanikal te trditve. "Ne vem kdo jih plačuje," je dejal dela Rosa novinarjem. Filipinska policija po njegovih besedah nima denarja, s katerim bi plačevala za poboje. "Zakaj bi zato morali plačevati," je še dejal.
Duterte je boj proti mamilom obljubljal že pred izvolitvijo, z nastopom mandata pa je obljubo začel hitro izpolnjevati. AI mu očita, da je spodbudil policijo, da izvaja morilsko vojno proti revnim, in opozarja, da se bo moralo vplesti Mednarodno kazensko sodišče, če filipinske oblasti ne bodo prenehale s poboji.
Zaradi domnevnih pobojev brez sodnih postopkov so Duterteja kritizirale tudi ZDA, Evropska unija in Združeni narodi.
