Po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča gre za zelo pomemben zakon, ki naj bi zagotovil hitrejše sodne postopke. "Zakon namreč opredeljuje pravila igre v skoraj 80 odstotkih vseh postopkov pred sodišči," je dejal. Pri pripravi novele so po njegovih besedah sodelovali s številnimi domačimi in tujimi strokovnjaki in "dosegli zavidljivo stopnjo usklajenosti z vsemi deležniki".
Novela med drugim uvaja obvezen pripravljalni narok in omejuje število dovoljenih pripravljalnih vlog pred omenjenim narokom na dve. Da bo postopek časovno bolj predvidljiv, bo moral sodnik na začetku narediti tudi program vodenja in časovni načrt poteka sojenja.
Sojenja naj bi pospešili tudi s spremembo načina vročanja sodnih pošiljk, med drugim tudi v poštni predal.
Novela širi možnost razpisa pritožbene obravnave višjega sodišča v primerih, ko bi vrnitev zadeve v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču pomenila hujšo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Višja sodišča naj bi tako več zadev rešila sama oziroma brez vračanja na prvo stopnjo.
Za postopke v gospodarskih sporih novela predvideva, da lahko višje sodišče v primerih, ko pritožba že na prvi pogled nima možnosti za uspeh, stranko o tem obvesti in jo pozove, naj se izjasni, ali vztraja pri pritožbi ali pa pritožbo umika.
Novela ukinja tudi t. i. dovoljeno revizijo in uvaja le še t. i. dopuščeno revizijo, kar pomeni, da bo vrhovno sodišče vzelo v obravnavo le še tiste zadeve, za katere bo ocenilo, da vsebujejo pomembno pravno vprašanje. Pri tem višina spora več ne bo pomembna.
Od omenjenih rešitev je za Sodni svet problematična predvsem omejitev vlog na dve pripravljalni vlogi pred predobravnavnim narokom. Če se bo uporabljala ta določba, bo to v praksi pomenilo, da bo stranki onemogočena pravica do izjave, so prepričani. Sporna se jim zdi tudi ukinitev dovoljene revizije.
Po besedah podpredsednice vrhovnega sodišča Nine Betetto so ukinitev dovoljene revizije predlagali prav na vrhovnem sodišču. "Vrhovno sodišče mora namreč postati precedenčno sodišče, ki odloča zgolj o pomembnih pravnih vprašanjih," je utemeljila predlog.
Da je treba še bolj poudariti vlogo vrhovnega sodišča kot oblikovalca sodne prakse, je prepričana tudi Teja Ljubič (SMC): "Če želimo, da je sojenje enotnejše, je bistvena enotna sodna praksa vrhovnega sodišča. Eden od pomembnejših razlogov za zastoje na nižjih sodiščih namreč je, da sodnik pogosto ne ve, kako naj reši posamezno pravno vprašanje. Pri tem se lahko opre na sodno prakso, če seveda ta obstaja."
Jasna Murgel (SMC) predlagano novelo ocenjuje kot tektonsko in zgodovinsko. Po njenem mnenju bo sodne postopke pohitrila predvsem širitev možnosti pritožbene obravnave na višjem sodišču, saj je tu "še veliko prostora". Se pa sprašuje, ali je smiselno uvajati pripravljalni narok, "ki smo ga nekoč že imeli, a se ni ne vem kako obnesel".
V ZL po besedah Mateja T. Vatovca (ZL) soglašajo, da so nekatere rešitve potrebne, a jih nekateri predlogi v noveli ne prepričajo povsem. "Imamo občutek, da če bi dali na tehtnico skrajševanje postopkov in zagotavljanje pravic strank v postopkih, bi se ta preveč prevesila na samo skrajševanje postopkov, ne pa na to, kakšne koristi bodo od tega imele stranke," je dejal. Napovedal je, da zakona ne bodo podprli.
Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek pa je opozoril, da se skuša z zakonskimi spremembami preveč razbremenjevati sodišča, pri tem pa obstaja nevarnost, da se strankam preveč omejuje pravica, da o njihovi zadevi odloča sodišče.
Odbor je danes za obravnavo na plenarni seji pripravil tudi dopolnjen predlog zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu. Razprave o predlogu ni bilo.
