Vlada je morala parlamentu zakon o brexitu predložiti, ker je vrhovno sodišče prejšnji teden odločilo, da morajo začetek izstopa Velike Britanije iz unije odobriti poslanci. Vlada je sicer sprva želela parlament obiti, češ da ima sama pristojnost za sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe oz. procesa brexita.
Odhodu iz EU nasprotuje večina poslancev v obeh domovih parlamenta, a Mayeva je poslance in lorde pozvala, naj spoštujejo izid referenduma z junija lani, na katerem je 52 odstotkov Britancev ločitev od povezave podprlo.
Mayeva je pod pritiskom, da zakonski predlog, ki ima zgolj 143 besed, hitro spravi skozi parlament, saj je voditeljem EU obljubila, da bo 50. člen lizbonske pogodbe sprožila do konca marca.
Zakon o obvestilu EU o umiku, kot se imenuje, je spisan tako zgoščeno, da ga je težko dopolnjevati, preložiti vladno namero ali ji zvezati roke v pogajanjih, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je obljubil, da zakona ne bo blokiral, a v njegovi stranki so, tako kot v celotni državi, glede brexita globoko razdeljeni, tako da je pričakovati upor manjšine, a velike, laburističnih poslancev.
Tudi več deset konservativnih poslancev nasprotuje načrtom Mayeve, da Veliko Britanijo po odhodu iz EU odpelje tudi iz enotnega trga, saj se bojijo škode za gospodarstvo. A večina je napovedala podporo vladi, dokler bodo ministri parlament obveščali o svoji strategiji in teku pogajanj.
Minister Davis je danes poslancem predvsem polagal na dušo, da ne gre za zakon o tem, ali naj Otok zapusti EU ali o tem, kako naj to stori. "Gre preprosto za uresničevanje že sprejete odločitve," je poudaril in dodal, da se ni več mogoče vrniti.
Več opozicijskih poslancev je že predložilo dopolnila, katerih cilj je v preliminarni razpravi uničiti zakon, a z njimi verjetno ne bodo uspeli. Za sredo je tako pričakovati potrditev za prehod razprave o zakonu na naslednjo raven.
Nato pa bodo poslanci prihodnji teden tri dni razpravljali o bolj vsebinskih dopolnilih. Gre na primer za vprašanja, kot je dostop do enotnega evropskega trga. Poleg tega se dopolnila nanašajo tudi na večjo vlogo parlamentov Walesa, Škotske in Severne Irske.
Zakon bo zatem romal še v lordsko zbornico, ki bo razpravo o njem začela 20. februarja. Vlada upa, da ga bodo lordi potrdili do 7. marca. Potem ga bo morala podpisati kraljica Elizabeta II., nato pa bo Mayeva lahko sprožila 50. člen lizbonske pogodbe.
Po pisanju časnika Times bi to lahko pomenilo, da bo Velika Britanija 50. člen lizbonske pogodbe sprožila na vrhu EU, ki bo 9. in 10. marca.
