V zadnjem lanskem četrtletju se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi z enakim četrtletjem predlani povečal v državah z evrom za 1,8 odstotka, v EU pa za 1,9 odstotka.
V območju evra se je BDP v prvem lanskem trimesečju v četrtletnih primerjavah povečal za 0,5 odstotka, v drugem za 0,3 odstotka, v tretjem pa za 0,4 odstotka. V EU je bila rast v četrtletjih po vrsti 0,5-odstotna, 0,4-odstotna in 0,5-odstotna.
V primerjavi z istim četrtletjem predhodnega leta pa je bila rast v območju evra v prvem lanskem četrtletju 1,7-odstotna, v drugem 1,6-odstotna, v tretjem 1,8-odstotna. V EU pa so te rasti v prvih dveh četrtletjih dosegle po 1,8 odstotka, v drugih dveh pa po 1,9 odstotka.
Prve ocene rasti BDP potrjujejo napovedi. Evropska komisija je namreč za lani napovedala, da bo območje evra v letu 2016 doseglo 1,7-odstotno rast, EU pa 1,8-odstotno. Predlani je sicer gospodarska rast v evrskem območju dosegla 1,6 odstotka, v EU pa 1,9 odstotka.
Tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavlja, da se je v evrskem območju lani nadaljevala zmerna rast gospodarske aktivnosti iz preteklih dveh let. Rast je temeljila predvsem na rasti zasebne potrošnje ob nadaljnjem izboljšanju razmer na trgu dela. Okrevanje investicij ostaja skromno, kar je povezano tudi s skromnim bančnim kreditiranjem podjetniškega sektorja, so zapisali.
V Umarju so v jesenski napovedi predpostavili nadaljevanje podobnih gibanj tudi v letošnjem in prihodnjem letu. So pa napovedi v mednarodnem okolju po njihovih opozorilih povezane s tveganji, predvsem z veliko mero politične negotovosti, kar nakazujejo tudi različni kazalniki razpoloženja.
Za Slovenijo podatek o gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju in v lanskem letu danes še ne bo znan. Državni statistični urad ga bo po napovedih objavil 28. februarja.
Kot so spomnili v Umarju, je bila Slovenija v preteklih četrtletjih v skupini držav članic z najvišjo rastjo gospodarske aktivnosti. Država je tako zmanjšala zaostanek za povprečno razvitostjo, a ostaja v manjši skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkriznimi ravnmi, so pristavili.
Eurostat, ki je lani začel prvo oceno četrtletne gospodarske rasti podajati okoli 30 dni po koncu trimesečja, potem ko si je prej zanjo vzel 45 dni, danes še ni objavil podatkov po državah.
Je pa denimo nemški statistični urad sredi januarja podal oceno, da je Nemčija leto 2016 sklenila z 1,9-odstotno rastjo gospodarske dejavnosti, kar je najhitrejša rast največjega gospodarstva v območju evra v zadnjih petih letih.
