Ministrica za zdravje Kolar Celarčeva je na novinarski konferenci po izredni seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS) dejala, da predlagani zakon "ni zdravstvena reforma, ampak del strukturnih sprememb v zdravstvu, ki jih dejansko delamo že od začetka mandata". Javna razprava se bo po njenih besedah začela 1. februarja in bo trajala 45 dni.
Tako sindikalna kot delodajalska stran nista zadovoljni z delom predloga, ki ukinja skupščino in upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter vzpostavlja svet zavoda namesto njiju. "Argumenti za njuno ukinitev niso prepričljivi," je dejala Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Po njenih besedah imajo sindikati pomisleke tudi glede omejitve trajanja bolniške odsotnosti z dela in glede nejasnega statusa delavcev na bolniški odsotnosti po enem letu.
Zakonski predlog je po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Branka Meha "bolj podoben finančni kakor zdravstveni reformi". Nasprotujejo dodatnim obremenitvam gospodarstva. Tudi regresni zahtevki po njegovem opozorilu niso urejeni tako, kot želijo v zbornici. Poleg tega nasprotujejo pravici ZZZS do vpogleda in preverbe poslovnih knjig zavezanca, saj je to po njihovem opozorilu naloga finančne uprave.
Učinki zdravstvene reforme so nejasni, je dejal Igor Knez iz Gospodarske zbornice Slovenije. Pričakujejo, da bodo člani pogajalske skupine dobili ustrezna gradiva in analize, na podlagi katerih je bil zakon pripravljen. Dokler ni dodatnih podatkov o tem, kako bo denimo razmejeno javno od zasebnega, je težko govoriti o sprejemljivosti dodatnih finančnih bremen. "Novih bremen za gospodarstvo ne sme biti," je opozoril.
V Združenju delodajalcev Slovenije od takšnega zakona želijo več in ne le samo spremembe v načinu pobiranja prispevkov. Glede pomena solidarnosti pa pravijo, da "enosmerna solidarnost" ni tisto, kar pričakujejo, je dejal generalni sekretar združenja Jože Smole.
Točka o predlogu zakona je bila na dnevnem redu ESS že takoj po predstavitvi predloga v javnosti, vendar je socialni partnerji niso želeli obravnavati, ker niso pravočasno prejeli zakonskega predloga.
Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc uvaja natančno določeno košarico pravic, ki jih sicer ne zmanjšujejo. Hkrati ukinjajo doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja, je povedala 19. januarja.
Na ministrstvu predlagajo tudi časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške na eno leto.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje želijo ukiniti tako, da bi uvedli obvezno zdravstveno nadomestilo. To bi se plačevalo po solidarnostnem principu. Pri tem bo približno 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj, kot danes plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je pojasnila ministrica.
Z vsemi ukrepi naj bi v zdravstveno blagajno do leta 2022 prišlo dodatnih 300 milijonov evrov.
