Ustavno sodišče je skladnost določb zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki za podjetja v pretežni državni lasti določa, katere informacije so dolžna razkrivati javnosti, presojalo na zahtevo vrhovnega sodišča.
Do sodnega spora je pripeljala zahteva novinarke enega od dnevnih časopisov, ki je leta 2014 na sanirano in medtem že prodano NKBM naslovila zahtevo za seznam družb, ki opravljajo svetovalne, avtorske in intelektualne storitve, s katerimi je med 1. oktobrom 2012 in 17. aprilom 2014 sklepala pogodbe.
V mariborski banki so prošnjo zavrnili, potem ko ji je razkritje podatkov naložil informacijski pooblaščenec, pa so se obrnili na upravno sodišče. To je avgusta 2015 pritrdilo pooblaščencu, zato je NKBM na vrhovnem sodišču zahtevala revizijo postopka.
Ker se zahtevani podatki nanašajo na čas pred uveljavitvijo spornih določb zakona, je vrhovno sodišče marca lani odločanje prekinilo in sklenilo dati sporne člene zakona v presojo ustavnemu sodišču. To pa je zdaj presodilo, da neskladnosti z ustavo ni.
Zmanjšanje korupcijskih tveganj, večanje poštenosti in učinkovitosti upravljanja ter dvig transparentnosti poslovanja z javnim sektorjem povezanih družb pomenijo javno korist, ki v temelju lahko upraviči poseg v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude, so presodili ustavni sodniki.
Vse to velja tudi za banke, ki so deležne deležne ukrepov iz zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, in sicer celo, če so v prevladujoči ali popolni zasebni lasti, je dodalo.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala Jadranka Sovdat, ki je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da je zakonodajalec po njenem mnenju uzakonil poseg v poslovno skrivnost, varovano z ustavo, ki je zaradi svoje absolutnosti prekomeren. Ko se podatki razkrijejo novinarju, je popolnoma jasno, da jih bo objavil v mediju. "Najlažji način poslovnih konkurentov, da pridejo do poslovnih skrivnosti," je dodala.
