Pahor v trenutni globalni situaciji za najpomembnejšo dobrino ocenjuje varnost, ki ji je potrebno posvetiti maksimalno pozornost. "Dejavniki tveganja se spreminjajo, spremeniti se mora tudi naš celovit odgovor na ta izziv," je dejal Pahor. Prepričan je, da Slovenija nemudoma potrebuje posodobitev celotnega nacionalnega varnostnega sistema.
Ugotavlja potrebo po večjih vlaganjih v Slovensko vojsko in njeno pripravljenost za izvedbo domačih nalog in nalog vojaškega zavezništva. Za zvezo Nato, ki je pomemben dejavnik varnosti, pa bo Slovenija skupaj z drugimi državami članicami vneto iskala načine njene posodobitve, je zagotovil.
Cerar je ob številnih terorističnih napadih poudaril pomen zagotavljanja sredstev za področje varnosti v širšem smislu, tudi v okviru zveze Nato. "Storili bomo vse, da se ta sredstva v prihodnjih letih še povečajo, predvsem pa, da posodobimo organizacijo in delovanje Slovenske vojske," je dejal.
Glede EU je Pahor prepričan, da je treba dati jasno alternativo tistim, ki se zavzemajo za vrnitev k nacionalnim politikam in celo razpad unije. Ena takih je vseevropsko gibanje za sprožitev postopka za novo evropsko ustavo. "Vem, da se to sliši zelo pogumno, toda vsaka neodločenost, vsako malodušje je zelo pogubno," je izpostavil.
"Nikoli nismo potrebovali združene in močne EU, tako kot jo sedaj in jo za prihodnost. Razdeljeni smo šibki. Samo povezani lahko v spremenjenih razmerah 21. stoletja uveljavimo naše vrednote in naše interese," je prepričan.
Da si Slovenija želi močne in učinkovite EU, je izpostavil tudi Cerar, ki letos pričakuje številne zahtevne razprave na to temo. "Če ne bomo v nekaterih pogledih naredili opaznih premikov na bolje, na primer glede migracij, perspektive mladih ali modernizacije gospodarstva, potem naših državljanov ne bomo prepričali," je opozoril premier, ki pričakuje, da bo marca v Rimu sprejeta deklaracija, ki bo vdahnila nov zagon evropski povezavi.
Glede migracijskih tokov je Cerar, ki je opozoril, da začasni nadzor na nekaterih notranjih mejah ne sme postati trajna rešitev, dejal, da je bilo veliko storjenega. Vendar je nujno narediti več. V prvi vrsti je treba čim prej in čim bolj učinkovito pomagati državam izvora in tranzita migracij. V tem okviru je izpostavil pomen vzdrževanja dialoga s Turčijo.
Pahor je ocenil, da glede begunske krize "še nismo naredili zadostnih korakov, da bi smeli utemeljeno sklepati, da nas upravljanje s tem problemom ne more več paralizirati". Več kot bo skupne evropske politike, manj bo enostranskih ukrepanj posameznih držav, je poudaril.
Glede odnosov s sosednjimi državami Pahorja skrbi ohranitev dobrih in prijateljskih odnosov s Hrvaško. Zavzema se, da se obe strani vzdržita ravnanj in izjav, ki bi v pričakovanju odločitve arbitražnega sodišča lahko poslabšali odnose in da se ohrani težko prigarano medsebojno zaupanje.
Tudi Cerar si želi, da bi to leto prineslo rešitev vprašanja meje. "Glede tega želim jasno poudariti, da ne pričakujem, da se opredelite za eno ali drugo stran. Pričakujem pa podporo spoštovanju mednarodnega prava in dokončni odločitvi arbitražnega sodišča," je diplomatski zbor nagovoril premier.
V imenu diplomatov je spregovoril doajen diplomatske zbora, apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, ki je zagotovil, da so vsi njegovi sodelavci v diplomatskem zboru pripravljeni okrepiti in izboljšati različne odnose svojih držav s Slovenijo.