Trump je v petek podpisal izvršni ukaz, ki je beguncem za 120 dni prepovedal vstop v ZDA in prepovedal izdajo vizumov za državljane sedmih muslimanskih držav - Irana, Iraka, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna - v prihodnjih treh mesecih.
Zvezna sodnica v New Yorku Ann Donnelly je v pritožbi Ameriške zveze za državljanske svoboščine (Aclu) odredila začasno ustavitev deportacij imetnikov vizuma za ZDA ali beguncev, ki so ostali ujeti na letališčih. Z odločitvijo je preprečila deportacije ljudi iz ZDA, ki imajo veljavne prošnje za azil in vizume ter drugih, ki imajo zakonito pravico vstopa v ZDA.
Njena odločitev zadeva med sto in 200 ljudi, ki jih po ocenah Aclu po petkovi prepovedi zadržujejo na ameriških letališčih. Njihovo število sicer ni natančno znano, je pa sodnica ameriški administraciji naložila, naj sestavi seznam vseh, ki so jih pridržali v ZDA, potem ko je prepoved vstopa za begunce začela veljati.
Z ministrstva za domovinsko varnost so danes sporočili, da prepoved vstopa kljub odločitvi sodišča še vedno velja in da bo odločitev zvezne sodnice imela le majhen vpliv na Trumpov izvršni ukaz. Ameriška vlada ima pravico, da kadarkoli razveljavi vizum, če je to pomembno za ohranitev nacionalne varnosti, so sporočili. "Noben državljan tuje države brez kakršnekoli povezave z ZDA nima neomejene pravice zahtevati vstopa v ZDA," so poudarili po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Dodali so, da so ob začetku izvrševanja ukaza na letališčih zadržali manj kot odstotek od več kot 325.000 potnikov, ki na mednarodnih letih vsakodnevno prispejo v ZDA.
Trumpov sodelavec Rudy Giuliani je sicer za Fox News dejal, da prepoved ni povezana z vero, ampak varnostjo. Kot je pojasnil, je Trump sprva ukrep označeval kot prepoved vstopa za muslimane, nato pa je Giulianija, ki je v administraciji odgovoren za iskanje odgovora na naraščanje računalniških vdorov v zasebnem sektorju, pozval, naj zagotovi, da bo prepoved zakonita.
Tako so se Giuliani in njegova ekipa pravnih strokovnjakov pri pripravi ukrepa "namesto na religijo osredotočili na nevarnost". Po njegovih besedah so te pretežno muslimanske države izbrali, ker gre za "območja sveta, ki za nas predstavljajo nevarnost". "Torej so osnova dejstva in ne religija," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Ameriška tiskovna agencija Bloomberg sicer izpostavlja, da ukrep ne velja za muslimanske države, v katerih ima Trump poslovne interese. Novi ameriški predsednik naj bi tako imel delež v podjetju, ki je vključen v nepremičninski projekt v savdski Džedi, v Egiptu pa delujeta dve Trumpovi hčerinski podjetji, katerih aktivnosti niso znane. Poleg tega ukrep ne velja tudi za Združene arabske emirate in Turčijo, kjer ima Trump prav tako poslovne interese, poročanje Bloomberga povzema avstrijska tiskovna agencija APA.
Ukrep tudi ne velja za Indonezijo, državo z največ muslimanskega prebivalstva, kjer Trumpovo podjetje načrtuje gradnjo dveh hotelov.
V Džakarti so sicer zaradi Trumpove odločitve že izrazili obžalovanje, saj bo po njihovem mnenju negativno vplivala na globalni boj proti terorizmu in tudi na ravnanje z begunci. "Napačno je povezovati radikalizem in terorizem z eno določeno religijo," so sporočili z indonezijskega zunanjega ministrstva.
