Dva turška častnika sta za Spiegel in ARD pojasnila, da se bojijo vrnitve v Turčijo, saj jih bodo verjetno aretirali in mučili, čeprav niso sodelovali pri neuspelem puču v Turčiji.
"Vojaki, ki smo vpleteni v čistko, imamo nekaj skupnega," je povedal eden od častnikov. "Smo uspešni, zahodnjaško opremljeni in podpiramo sekularno državo," je dodal.
"Ni dvoma o tem, da teh vojakov ne bomo vrnili v Turčijo, saj bi takoj pristali v zaporu," je povedal politik Stephan Mayer iz vrst krščansko-socialne unije (CSU). Poslanec sestrskih krščanskih demokratov (CDU) Norbert Röttgen pa je dejal, da politični pomisleki pri azilnem postopku ne bodo igrali pomembnejše vloge. Tudi nemški urad za migracije in begunce (BAMF) je sporočil, da bodo prošnje za azil obravnavali tako kot vse druge.
Po nemški ustavi lahko sicer politično preganjane osebe v Nemčiji zaprosijo za azil.
Za nemško kanclerko Angelo Merkel pa se bodo morda prošnje za azil turških vojakov izkazale za problematične, ocenjuje Spiegel. V četrtek se namreč odpravlja v Turčijo, kjer naj bi debata tekla predvsem o dogovoru glede pretoka beguncev.
Ankara je ta teden pokazala, kako občutljiva je tema turških vojakov, ki v tujini zaprosijo za azil. Grško vrhovno sodišče je namreč odločilo, da Turčiji ne bodo izročili osem vojakov, saj v domovini ne bi bili deležni pravične obravnave. Ankara pa je nato Atenam očitala, da ščitijo pučiste.
Zgodba o turških vojakih, ki so zaprosili za azil v Nemčiji, je sicer prišla na dan že novembra lani, kar je takrat potrdil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
