Kot so zapisali pri pooblaščencu, so na današnjem posvetu z naslovom Pravice posameznikov in dolžnosti upravljavcev osebnih podatkov po novi evropski uredbi skupaj s predstavniki upravljavcev, resornega ministrstva in različnih strokovnjakov za varstvo osebnih podatkov odprli razpravo o nalogah pri pripravah na izvajanje nove uredbe v letu 2017.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je pojasnila, da zaradi hitrega razvoja sodobnih tehnologij direktiva o varstvu podatkov iz leta 1995 ni več sledila zahtevam sodobne e-družbe in novim načinom obdelav osebnih podatkov. Zato je EU sprejela splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, ki se bo začela uporabljati maja prihodnje leto. Do takrat pa bodo potrebne prilagoditve, saj ureja številna področja podrobneje ali drugače kot še veljavni zakon o varstvu osebnih podatkov.
Tako se na primer posameznikovo soglasje k obdelavi njegovih osebnih podatkov nikoli ne predvideva, ampak mora posameznik s tem jasno in aktivno soglašati. Prihaja upravljavčeva obveznost obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov, dobili smo pravila za obravnave kršitev, ki presegajo meje ene same države članice EU, je nanizala informacijska pooblaščenka. Kot novost je navedla tudi bistveno višje globe za kršitelje. Globe bodo celo do 20 milijonov evrov ali štiri odstotke skupnega svetovnega letnega prometa družbe v preteklem proračunskem letu, "ki primarno ciljajo na velike tuje upravljavce naših podatkov, kot sta Google in Facebook".
Sicer pa bo javni sektor, pri bolj tveganih obdelavah in podatkih pa tudi podjetja, moral imenovati posebno odgovorno osebo za varstvo podatkov. Nova je tudi ureditev obdelav osebnih podatkov v več kot eni državi članici - načelo "vse na enem mestu" prinaša pristojnost organa ene države članice, četudi se bo obdelovalo podatke državljanov različnih držav EU.
Kot so še navedli pri pooblaščencu, sam postopek sprejemanja uredbe najbolj nazorno dokazuje, da so osebni podatki valuta sodobnega sveta. Evropska reforma na tem področju je namreč plod večletnih razprav in potrebe po posodobitvi in prenovi. Od prvega predloga uredbe do njenega sprejema so minila štiri leta, odločevalci pa so dobili od različnih interesnih skupin kar 4000 dopolnil na osnovni predlog. Zato od zakonodajalca pričakujejo, da bo Slovenija vsaj na tistih področjih, ko uredba dopušča podrobnejšo in doslednejšo ureditev, ohranila že doseženo visoko raven varstva osebnih podatkov.
Evropski dan varstva osebnih podatkov sicer zaznamujemo 28. januarja. Že tradicionalno je informacijski pooblaščenec ob tej priložnosti podelil priznanja za dobro prakso na področju varstva osebnih podatkov. Priznanje Ambasador zasebnosti za leto 2016 je prejelo podjetje TIBOPO za pristop pri razvoju sistema mDrive, ki želi izboljšati prometno varnost. Podjetje je namreč pripravilo predhodno oceno učinka na varstvo osebnih podatkov, s čimer so pravočasno zmanjšali možne negativne vplive na varstvo osebnih podatkov in v sam sistem vgradili primerne varovalke.
Priznanje za dobro prakso na področju varstva osebnih podatkov v zasebnem sektorju je prejelo podjetje Elektro Ljubljana, kjer je "proaktivnost za dvig ravni varstva osebnih podatkov razvidna iz celovitega pristopa k organizacijskim in tehničnim procesom". Priznanje za dobro prakso v javnem sektorju pa so podelili podružnični šoli Podkum, Osnovne šole Ivana Skvarče Zagorje ob Savi. Šola je zmagala na natečaju za najboljšo učno uro zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ki ga je informacijski pooblaščenec pripravil v evropskem projektu ARCADES.