Györkös Žnidarjeva je poudarila, da je vlada od samega začetka vztrajala pri enakih argumentih, zato je zadovoljna, da so poslanci zakon sprejeli. Dopolnilo NSi, po katerem bo za aktivacijo posebnega ukrepa potrebna absolutna večina vseh poslancev, pa je po njenih besedah korak k učinkovitosti.
Del koalicijskih poslancev iz SMC, DeSUS in SD je v četrtek glasovalo proti noveli zakona o tujcih. Podporo zakonu je odrekel tudi predsednik DZ Milan Brglez. Ministrica na to ne gleda kot na nezaupnico in razume, da je vsak glasoval po svoji vesti in da ima vsak pravico do svojega mnenja. Kot pomembno pa ocenjuje, da sta s premierjem Mirom Cerarjem enakih stališč.
Prvak DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec je danes poudaril, da je šlo za odločanje o občutljivem vprašanju, ki se nanaša na ravnotežje med varnostjo in človekovimi pravicami, zato meni, da je tudi zato prišlo do neenotnega glasovanja v DeSUS. Na to je sicer že v četrtek opozorila tudi vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.
Kar se tiče razhajanj v SMC, je Erjavec poudaril, da gre za interno stvar, o kateri se bodo pogovorili znotraj stranke. Po njegovem mnenju sicer napetosti oz. različna stališča zagotovo niso dobrodošli, ko gre za odločanje o tako pomembnih zakonih. Ob tem je še posebej izpostavil odnos med predsednikom DZ in predsednikom vlade. "Čas bo pokazal, za kako resen spor gre," je še dejal Erjavec in izrazil upanje, da ne gre za nič resnejšega.
Čeprav so nekateri poslanci DeSUS nasprotovali zakonu, je Erjavec poudaril, da je stranka demokratična in nikoli svojih poslancev ne sili, da bi glasovali proti svoji vesti. To, kot pravi, spoštujejo. DeSUS pa je prispevala zadostno podporo, ki je bila potrebna za sprejem tega zakona, je še poudaril.
"Zakon je bil napisan v dobri veri, dobil je podporo vlade, koalicije, tudi Sveta za nacionalno varnost," pa je še dejala ministrica Györkös Žnidarjeva in ob tem poudarila, da lahko sedaj o zakonu odloči le še ustavno sodišče.
Če zakon na ustavnem sodišču pade, o odstopu ministrica ne razmišlja. Kot pravi, vprašanje njenega odstopa ne more biti povezano le s s tem zakonom. Če bi ustavno sodišče ugotovilo, da zakon ni sporen, pa bi bilo to za Slovenijo po njenem prepričanju izjemnega pomena. Država bi imela tako namreč bolj trdno začrtano smer, kako naj bi ravnala, ko doseže točko preloma oz. takšno obremenitev, ki ji lahko povzroči težave pri izvajanju mednarodnih obveznosti, je bila jasna Györkös Žnidarjeva.
Tudi Erjavec pravi, da je treba počakati na presojo ustavnega sodišča, če bo kdo ustavni spor seveda sprožil. "Pričakujem, da bo verjetno kakšna institucija sprožila ustavno presojo, morda celo kakšna stranka v parlamentu," je ocenil.
Erjavec ocenjuje, da so razmere v soseščini zelo nemirne. Novelo zakona o tujcih so zato po njegovih besedah sprejeli, če bi se v Sloveniji ponovil migracijski val. Z ustreznimi ukrepi bi se takšnim dogodkom lahko uspešno zoperstavili in preprečili, "da bi Slovenija postala žep", je poudaril. Ponovil je, da zakon podpira, upa pa, da ga ne bo treba nikdar uporabiti.
Na očitke v zadnjih dneh je ministrica sicer dejala, da je Slovenija kredibilna članica Evropske unije ter da je humanitarna in solidarna. Kot je poudarila, pod nobenim pogojem ne morejo pristati na to, "da se bo migracijski pritisk na EU reševal samo v Sloveniji". "Slovenija kot schengenska država, kar je velika odgovornost, seveda potrebuje tudi orodja za soočanje z zahtevnim migracijskim pojavom", je dejala.
Na sprejem zakona o tujcih je zato po njenih besedah treba gledati celovito in v okviru izzivov sodobnega časa. Ob tem je ponovila, da je tudi Ženevska konvencija pod migracijskimi pritiski in ni prilagojena masovnim premikom ljudi. Po njenem prepričanju morajo imeti države pravico do nadzora nad ilegalnimi migracijami, k vprašanju mednarodne zaščite pa je dobro pristopati z "malce bolj sodobnim prožnim konceptom".
Ob tem je še izpostavila, da so migracije in mednarodna zaščita dva različna, a povezana koncepta, vendar je, kot je dejala, "treba razmišljati, kako priti do mednarodnega pravnega reda, ki je bolj pravičen in ki nudi več zaščite tistim, ki dejansko potrebujejo mednarodno zaščito".
