Združeni narodi so leta 2005 razglasili 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 ga obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan pred 72 leti so sovjetski vojaki osvobodili preživele v koncentracijskem taborišču Auschwitz.
Grozote holokavsta in drugih zločinov Tretjega rajha so v besedišča narodov po svetu prinesle pojme in koncepte, katerih pomena ne bi smeli nikoli poznati, a nas je kruta zgodovinska izkušnja vanje prisilila, je dejal Brglez. Besede, kot so genocid in zločini proti človečnosti, predstavljajo orodje, s katerim lahko danes izgovorimo neizgovorljivo, je dodal. "So orodje, s katerim lahko danes lažje razumemo, da naša človečnost še zdaleč ni samoumevna in ki nam pomaga uvideti, da se iz lastnih zavržnih zablod očitno še kar ne naučimo dovolj."
Na nepredstavljivo morijo druge svetovne vojne, v jedru zla katere ležijo prav žrtve holokavsta, smo se po besedah Brgleza odzvali tudi kolektivno. "Z nastopom tega, kar so mnogi poimenovali 'revolucija človekovih pravic', so države širom sveta pričele sprejemati zavezujoče obveznosti, da bodo zavarovale in zaščitile dostojanstvo in svobodo slehernega posameznika," je dejal Brglez.
Med slednjimi je posebej omenil Konvencijo o statusu beguncev. Tisti, ki so konvencijo po drugi svetovni vojni oblikovali, so se po njegovih beseda še kako dobro zavedali, kdaj jo bodo najranljivejši člani človeštva potrebovali najbolj. "Zato je zmotno prepričanje, da je raven varstva dostojanstva, svobode in osebne varnosti človeka, ki smo jo dosegli z nepredstavljivo težkimi napori, v današnjem svetu previsoka," je opozoril Brglez.
Prav ideja človeku inherentnih pravic je po njegovih besedah tisto, s čimer smo se in se moramo tudi vnaprej zoperstaviti tragičnim usodam, kakršno so utrpele žrtve, ki se jih danes spominjamo. Te temeljne pravice in svoboščine pripadajo slehernemu človeku, je poudaril. "V njihovi naravi je, da se jih ne da zamejili niti z državnimi mejami ne s poltjo kože ne s spolom,ne z veroizpovedjo in ne s katerokoli drugo osebno okoliščino," je še poudaril.
Človeku neodtujljivih pravic nimamo zgolj zaradi naporov mednarodne skupnosti, temveč smo jih zapisali tudi v slovensko ustavo. "Če to poteptamo v prah, pademo vsi mi. In smo tam, kjer je svet bil 27. januarja 1945. Na točki nič. Si tega mar res želimo?" se je pred minuto molka, s katero so se v DZ poklonili žrtvam, vprašal Brglez.
Predsednik je že pred nastopom v DZ najostreje obsodil napis na ljubljanskem Trgu republike, kjer je v snegu z rdečo barvo napisano "Ni vsaka kri rdeča", zraven pa je v zametkih narisan kljukasti križ. "Gre za nedopusten in zavržen napis, ki poziva k rasni nestrpnosti v naši državi. Ne samo, da je ta prepovedana z Ustavo Republike Slovenije, ampak je kakršnokoli razločevanje na podlagi rase ali druge osebne okoliščine prepovedano tudi s številnimi mednarodnimi konvencijami," je zapisal v sporočilu za javnost.
