Predlog zakona je poslancem v imenu predlagateljev, kot predstavnica Gibanja za otroke in družine, predstavila Metka Zevnik. Kot je dejala, so zakonodajni predlog podprli z 8000 podpisi državljanov, pripravili pa so ga kot "odgovor na voljo ljudi na družinskem referendumu in na krivice, ki se dogajajo vnukom in njihovim starim staršem ob tragičnih dogodkih, kot je bil primer velenjskih dečkov".
S predlogom zakona so tako predlagali med drugim možnost posvojitve vnukov, če izgubijo svoje starše. Predlagali so tudi možnost, da starši izrazijo poslednjo voljo, komu bi zaupali svoje otroke v primeru smrti, in obveznost, da v primeru imenovanja skrbnika tudi stari starši izrazijo svoje predloge in želje.
V Gibanju za otroke in družine so predlagali še, da se staršu v primeru pravnomočne obsodbe na zaporno kazen petih ali več let zaradi storitve naklepnega kaznivega dejanja odvzame roditeljska pravica.
Podporniki zakona so sicer ocenjevali, da zakon naslavlja pravno praznino na tem področju, vlada pa je v svojem mnenju ugotovila, da je potrebna celovita in ne zgolj delna, parcialna ureditev družinskega prava, zato je pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo predlog novega družinskega zakonika. Temu je sledila tudi večina na matičnem odboru, ki je ocenil, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tak sklep je torej podprla tudi večina poslancev ob glasovanju na plenarni seji.
