Novela predvideva možnost aktivacije posebnega ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo. Za tak ukrep mora v skladu z dopolnilom NSi, ki so ga sprejeli na seji DZ, glasovati absolutna večina, torej 46 poslancev, ukrepe pa lahko sprejmejo najdlje za šest mesecev z možnostjo podaljšanja. DZ bo določil tudi območje izvajanja ukrepa.
DZ bo o aktivaciji ukrepa odločal na predlog vlade, ta pa bo to predlagala, ko bo ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da bi bila lahko ali sta že zaradi spremenjenih razmer na področju migracij ogrožena javni red ali notranja varnost države, kar bi lahko otežilo delovanje osrednjih državnih institucij in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij.
Vlada bo o izvajanju ukrepa mesečno poročala DZ. Ko bo ministrstvo ocenilo, da razlogov za ukrep ni več, bo to predlagalo vladi, ta pa državnemu zboru, ki bo lahko zaustavil izvajanje ukrepa. Prenehanje ukrepa lahko predlaga tudi najmanj deset poslancev. Mnenje k predlogu poda tudi Svet za nacionalno varnost.
O okoliščinah za aktivacijo oz. prenehanje ukrepa vlada obvesti generalnega sekretarja ZN in visokega komisarja ZN za begunce, Evropsko komisijo ter generalnega sekretarja Sveta Evrope.
Posebni ukrep iz novele predvideva, da policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
Če bo tujec, ki bo poskušal nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU, izrazil namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, bo policija izvedla identifikacijski postopek in ugotavljala njegovo identiteto, še predvideva besedilo novele.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, pa policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah bo odločalo ministrstvo za notranje zadeve, a pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve, še predvideva novela.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je ob predstavitvi novele v DZ zagotavljala, da je pisana kot skrajni ukrep, če Slovenija zaradi preobremenjenosti ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti. Obenem je dejala, da so začeli zakon snovati leta 2015, po tem ko je Evropska komisija predlagala, da bi Slovenija postala žariščna točka, t. i. hotspot. "Takrat so zagorele vse rdeče luči," je dejala ministrica, ki je poudarjala še, da zakon potrebujemo, da ne bi prišlo do izrednih razmer.
Temu so sledili tudi podporniki zakona, ki so izpostavljali predvsem skrb za varnost. Njegovi nasprotniki pa so sledili argumentom nevladnih organizacij, Sveta Evrope in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), da zakon krši mednarodne pogodbe.
Pred obravnavo predloga novele v državnem zboru je več kot 20 nevladnih organizacij, ki delujejo na področju zaščite beguncev in človekovih pravic, pozvalo k zavrnitvi zakona.
Podporo noveli je odrekel tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki je dejal, da ne more glasovati za zakon, za katerega meni, da krši ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala Slovenija. "Bojim se, da ta zakon uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so določene v naši ustavi," je dejal in izrazil bojazen, da bo imel sprejem takega zakona posledice za Slovenijo tudi na mednarodnem parketu.
Podobno kot Brglez je proti noveli glasovalo kar nekaj poslancev koalicije, med drugim del poslancev SMC in DeSUS ter poslanci SD. Predvsem v DeSUS in SD je pretehtalo sprejeto dopolnilo, saj so že pred tem napovedovali, da zanje rešitev, po kateri bo za aktivacijo ukrepa zaprtja meje dovolj absolutna večina, ni sprejemljiva.
Novelo so torej podprli v delu največje koalicijske poslanske skupine SMC ter v opozicijskih SDS in NSi, prav tako je za glasoval del poslancev DeSUS. Proti pa so bili še ZL.
Čeprav sta si podpredsednik stranke SMC Brglez ter predsednik stranke in vlade Miro Cerar na tej točki prišla povsem navzkriž, vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer zagotavlja, da "se v stranki zaenkrat pogovarjajo". "Vsekakor se bomo usedli in se o takšnih zadevah, tudi o tej danes, pogovorili, kot je to običajno," je dejala.
V izjavi novinarjem po glasovanju je zagotovila še, da bo SMC "delovala na prav enak način kot do sedaj, iskala bo enotnost in tudi kompromis, ko bo to možno", bodo pa tudi razumeli, če bodo glasovi iz takšnih ali drugačnih razlogov odstopali oz. bo kdo glasoval po lastni vesti.
Kustec Lipicerjeva si sicer želi, da bi "v luči današnjega glasovanja in argumentov" zadnjo besedo o tem zakonu imelo ustavno sodišče.
Zaskrbljenost nad zakonom je sicer v izjavi za STA vnovič izpostavil tudi posebni predstavnik generalnega sekretarja Sveta Evrope za migracije in begunce Tomaš Boček, ki se je dan pred odločanjem v DZ tudi srečal s predstavniki slovenskih oblasti. Izpostavil je dve točki - odsotnost individualne obravnave prosilcev za azil in odsotnost odložilnega učinka v postopku obravnave. Dopolnila na prvotni predlog bi morala iti dlje, da bi bil zakon skladen z mednarodnimi pravili, je menil.
Je pa pozdravil pripravljenost slovenskih oblasti na dialog.
