Trenutni sistem evropskega financiranja je po mnenju strokovnjakov "začarani krog" bitk med "prejemnicami" in "plačnicami", ki jih državljani dojemajo kot igro, v kateri ena članica pridobi na račun druge, medtem ko imajo v resnici vse koristi od članstva v EU.
Montijeva skupina sicer jasno poudarja, da predlagana reforma ne predvideva povečanja evropskega proračuna. Predlogi za uvedbo novih virov bi dejansko zmanjšali prispevke iz naslova bruto nacionalnih dohodkov (BND) članic, pravijo strokovnjaki.
Med morebitnimi novimi viri Montijeva skupina omenja davek na izpuste CO2, enotni davek na goriva ali druge vrste energetskega ali okoljskega davka, enotni davek od dobička pravnih oseb, reformirani DDV ali davek na finančni sektor.
Proračun EU se večinoma financira iz lastnih virov. Največ, približno 70 odstotkov prihodkov, so po podatkih iz leta 2015 predstavljala sredstva iz naslova BND. Po približno 12 odstotkov pa predstavljajo tradicionalna lastna sredstva, ki vključujejo carinske in kmetijske dajatve, ter sredstva iz DDV.
Slovenija po navedbah finančnega ministrstva v osnovi ostaja odprta za razpravo o reformi lastnih sredstev, do predlogov reforme pa se bo opredelila, ko bodo konkretno predstavljeni.
