Sodišče je še odločilo, da morajo vse turške vojake - dva majorja, štiri stotnike in dva vodnika - izpustiti iz zapora.
Odločitev sodišča je skladna z argumenti tožilca, ki je prejšnji teden dejal, da vojaki v Turčiji ne bodo deležni pravičnega sojenja.
Vojaki so lani julija, dan po neuspelem puču, s helikopterjem pristali v severnem grškem mestu Aleksandropolis.
Turčija jih je označila za teroriste, čeprav so vojaki zanikali vpletenost v puč. Dejali so, da so njihova življenja v nevarnosti ter da so članom njihovih družin odvzeli potne liste ter jih odpustili iz služb. V Grčiji so zaprosili za azil, vendar so julija lani zavrnili njihovo prošnjo, sedaj pa obravnavajo njihov priziv.
Primer pa je neroden za Atene, ki sodelujejo z Ankaro v uravnavanju pretoka migrantov, ki želijo priti v zahodno Evropo. Od neuspelega državnega udara je sicer že kar nekaj turških vojakov zaprosilo za azil v drugih državah članicah zveze Nato.
Turške oblasti so od julija aretirale že več tisoč ljudi, ki naj bi bili povezani z udarom, več tisoč jih je tudi izgubilo službo, med njimi predvsem novinarji, učitelji in policisti. Vse sumijo, da so povezani z gibanjem klerika Fethullaha Gülena, ki ga Ankara krivi, da je organiziral udar.
