c S

Noveli zakona o tujcih se obeta udobna večina

26.01.2017 16:28 Ljubljana, 26. januarja (STA) - Predlogu novele zakona o tujcih se sodeč po nagovorih predstavnikov poslanskih skupin na seji DZ obeta podpora. Rešitvam iz novele vsaj na načelni ravni pritrjujejo v vsej koaliciji, medtem ko SDS in NSi ob siceršnji naklonjenosti predlogu z dopolnili predlagata nekoliko ostrejše določbe. Proti ostajajo v ZL in v poslanski skupini NP.

Z novelo zakon o tujcih, ki jo je vlada vložila po nujnem postopku, bi uzakonili možnost aktivacije posebnega ukrepa za omejitev vstopa tujcev v državo v primeru zaostrenih migracijskih razmer.

Poslanec SMC Dušan Verbič je poudaril, da novela predstavlja rešitev, ki ne pomeni razveljavitve človekovih pravic, pač pa omejitev pravice do pribežališča v mejah ustave in mednarodnih pravnih aktov. Slovenija je vedno sodelovala pri iskanju skupnih rešitev, a dokler teh ni, ima pravico in dolžnost, da pripravi ukrepe za zagotavljanje varnosti.

V SDS menijo, da bi takšen zakon moral biti sprejet že pred dvema letoma, je povedal poslanec Vinko Gorenak. Ob tem je opomnil na dopolnila, ki so jih predlagali v SDS in NSi. V SDS namreč menijo, da bi moralo biti za uvedbo tovrstnega ukrepa dovolj že soglasje vlade, medtem ko v NSi v ta namen predlagajo navadno parlamentarno večino. Tudi takšen predlog po besedah Gorenaka skriva pasti, zlasti zaradi dolgotrajnosti parlamentarnih razprav.

V DeSUS po besedah vodje poslanske skupine Franca Jurše načeloma pritrjujejo rešitvam iz novele, saj Slovenija rabi ukrepe za morebitni obširnejši migracijski val. Dvotretjinska večina, potrebna za sprejem ukrepa, po njegovi oceni predstavlja primeren branik človekovih pravic. Je pa Jurša ob tem opomnil, da "nas je Evropa v tem primeru pustila popolnoma same". Posledica tega pa je, da se vsaka država znajde, kot ve in zna, je pojasnil.

Poslanec SD Jan Škoberne je predlog novele označil za kontroverznega. Ob dejstvu, da že imamo svet za nacionalno varnost in da že danes lahko razglasimo izredne razmere, se je vprašal, ali je takšen zakon sploh potreben. Po njegovem mnenju gre v tem pogledu razumeti namen vlade, da si zagotovi pravno pokritje, da tovrstni instrumenti ne bi bili zlorabljeni.

Po mnenju poslanca ZL Mateja T. Vatovca pa vlada, koalicija in desnica zastrašujejo ljudi. Ti pa so se zato pripravljeni odpovedati pravicam, čeprav jim predlagani ukrep ne bo zagotovil večje varnosti. Begunci niso krivi za brezposelnost, slabe pokojnine in plače ter za izkoriščanje delavcev, meni poslanec ZL. Za to so po njegovem mnenju krive ta in pretekle vlade, ki so uporabljale politiko zastraševanja.

Jernej Vrtovec iz NSi je poudaril, da Slovenija ni zavezana sprejeti neomejenega števila migrantov, ki v državo vstopajo nezakonito, dolžna pa je zagotoviti varnost, suverenost in ustavne dobrine. Namen novele je preprečiti izredne razmere. Te bi namreč že pomenile, da so delovanje države in njenih institucij ogrožene, s tem pa tudi azilni sistem, je pojasnil.

Po oceni Bojana Dobovška iz poslanske skupine nepovezanih poslancev (NP) pa predlog novele ni uresničljiv, neprimeren je tudi nujni postopek njegovega sprejemanja. Zato ga v poslanski skupini ne bodo podprli. Kot je pojasnil, bi bilo zaradi spremenjenih virov ogrožanja treba sprejeti izvedbeni zakon ter ukrepe za razglasitev izrednih razmer za notranja ogrožanja in naravne nesreče.