Kot so spomnili na vladi, so se prav zato predstavniki ministrstva za notranje zadeve (MNZ) tudi udeležili seje bistriškega občinskega sveta in na njej predstavili svoje načrte. Kot so povedali na omenjeni seji, vlada ob meji s Hrvaško načrtuje vzpostavljanje sprejemno-registracijskih centrov, ki pa bodo aktivirani le, če bo to res potrebno. Eden takih centrov je predviden na mejnem prehodu Jelšane in bo namenjen zadrževanju tujcev do 72 ur, njegov namen pa je predvsem zagotavljanje varnosti ljudi, ki živijo ob meji.
Občinski svet občine Ilirska Bistrica je novembra namreč sporočil državi, da si v občini ne želijo izpostave postojnskega centra za tujce niti kakršne koli nastanitve migrantov. Kot je tedaj poročal Radio Slovenija, svetniki sicer razumejo, da država potrebuje sprejemno-registracijski center v Jelšanah, a tudi v to so pripravljeni privoliti samo, če bodo tam popisali tiste migrante, ki jih bodo zajeli samo na območju njihove občine.
Vlada je bistriški občini odgovorila tudi glede ponovne vzpostavitve ukinjenih uradov. Občinski svetniki so namreč novembra poudarili tudi, da jim je država zaprla številne urade.
Glede ukinjanja finančnega urada so na Gregorčičevi zagotovili, da kljub reorganizaciji poslovanja finančne uprave to ne bo vplivalo na odzivnost, strokovnost in kakovost zagotavljanja storitev lokalnemu prebivalstvu.
Poziv k ponovni vzpostavitvi geodetske pisarne v občini Ilirska Bistrica pa je neutemeljen, ugotavlja vlada, saj geodetska uprava nemoteno posluje na območju občine Ilirska Bistrica in dolgoročno zasleduje cilje zagotavljanja delovanja geodetske pisarne na tem območju.
Na vladi so še poudarili, da Ilirska Bistrica ni bila nikoli organizirana kot izpitni center za opravljanje vozniškega izpita za voznike motornih vozil, temveč je bila v okviru Izpitnega centra Postojna določena kot kraj, kjer je mogoče opravljati vozniški izpit.
O zahtevi občine, da se na tamkajšnje okrajno sodišče ponovno vrne odločanje v zadevah prekrškov, pa je vlada pojasnila, da je bistriško sodišče od januarja do septembra lani prejelo manj kot 80 zadev na področju prekrškov, to pa ne predstavlja tolikšnega števila zadev, ki bi zagotavljajo specializacijo in bilo optimalno z vidika organizacije dela sodišča.