Triinsedemdesetletni Van der Bellen, nekdanji vodja Zelenih in zapriseženi Evropejec, je v decembrskem ponovljenem drugem krogu predsedniških volitev, ki je bil posledica niza zapletov z glasovnicami za glasovanje po pošti, s 53,8 odstotka glasov premagal populističnega, desničarskega svobodnjaškega protikandidata Norberta Hoferja.
"Prisegam, da bom zvesto spoštoval ustavo in vse zakone republike ter svojo dolžnost opravljal po najboljšem vedenju in vesti," je tradicionalno prisego izrekel Van der Bellen, pri čemer se je odrekel dodatni verski prisegi, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
V govoru ob prisegi je Van der Bellen med drugim pozval k sodelovanju v državi, pri čemer je spomnil na skupne temeljne vrednote, od politike pa je terjal rezultate. Jasno je, da želim biti predsednik za vse v Avstriji živeče ljudi, je povedal na zanj značilen ironičen način. Spomnil pa je tudi, da se je rodil kot otrok beguncev. "In sedaj lahko pred vami stojim kot vaš zvezni predsednik," je dodal in se zavzel za pogumen vstop v nove čase.
Novi avstrijski predsednik, ki se je rodil 18. januarja 1944 na Dunaju kot otrok begunskih staršev - oče je bil ruskih, mati estonskih korenin, ima danes natrpan program. Po prisegi odhaja prevzet posle v predsedniško palačo Hofburg, ki bo njegov sedež prihodnjih šest let, na ulicah pa se bo srečal tudi z ljudstvom.
Zatem bo imel sestanek s kanclerjem Christianom Kernom in podkanclerjem ter ministrom za gospodarstvo Reinholdom Mitterlehnerjem, vsi člani vlade pa mu bodo ponudili odstop. Gre za formalnost, saj bo novi predsednik, tako kot njegovi predhodniki, vlado zaprosil, naj nadaljuje delo.
A ravno v tednu Van der Bellnove prisege se je koalicijska vlada na Dunaju, ki jo sestavljajo socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), znašla v krizi, ki sicer ni njena prva. Kern, ki izhaja iz vrst SPÖ, je dal podkanclerju iz vrst ÖVP do petka čas, da skupaj dodelajo določila reformnega vladnega programa, katerega cilji so ustvarjanje novih delovnih mest, gospodarska rast in izobraževanje, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Po poročanju avstrijske tiskovne agencije je sicer koaliciji v sredo uspelo nekoliko zakrpati odnose in se je aktivno lotila reformnega programa, od katerega je odvisna njena prihodnost, a podrobnosti za zdaj niso razkrili. Kancler Kern pa je danes tudi zavrnil možnost predčasnih volitev. "Ne, ne bo predčasnih volitev," je bil odločen pred novinarji in poudaril, da sta sedaj v teku intenziven dialog in pogajalski proces.
Vloga avstrijskega predsednika je v veliki meri ceremonialna, a Van der Bellen bo moral po prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki so redno predvidene v letu 2018, imenovati novega kanclerja. V javnomnenjskih raziskavah se na prvo mesto že mesece uvrščajo svobodnjaki (FPÖ), Van der Bellen pa je vse doslej nekako dajal vedeti, da vlade, v kateri bi sodelovali slednji, ne bo zaprisegel.
Da med novim predsednikom in stranko, katere kandidata je na volitvah porazil, ni simpatij, je bilo očitno tudi med današnjo prisego v parlamentu. Medtem ko je Van der Bellna množica v zgodovinski dvorani parlamenta pričakala z glasnim aplavzom, so se poslanci FPÖ s predsednikom stranke Heinzom-Christianom Strachejem na čelu ploskanju odrekli in so slovesnost spremljali negibni. Izjema je bil le Van der Bellnov poraženi izzivalec Hofer, ki se je skupaj z drugimi predsedniki nationalrata - to funkcijo opravlja tudi sam - pridružil aplavzu.
