Novi zakon slovensko zakonodajo prilagaja smernicam, ki so bile spremenjene v letu 2014, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar. Med novostmi je, da bodo lahko tovrstno državno pomoč pridobile tudi zadruge. Na novo so določena merila upravičenosti do pomoči - dobila jo bodo lahko le podjetja ali zadruge, katerih propad bi povzročil velike socialne težave ali resno širše vplival na gospodarstvo države.
Zakon uvaja novo obliko pomoči, začasno podporo prestrukturiranju. Poudarek je tudi na pripravi izvedljivega programa prestrukturiranja, katerega obvezne sestavine bodo sedaj zakonsko določene. Breme prestrukturiranja bodo morali z državo sorazmerno deliti tudi deležniki - lastniki, partnerji in upniki. Pristojnost za odločanje o pomoči bo z vlade prenesena na gospodarsko ministrstvo.
"Prepričani smo, da besedilo zakona predstavlja velik korak k učinkovitem in evropsko primerljivem sistemu državnih pomoči družbam in zadrugam," je še dodala Štravs Podlogarjeva.
V NSi predloga zakona ne bodo podprli, saj si želijo predvsem poslovnega okolja, ki bo podjetnikom omogočalo, da bodo svoja podjetja lažje reševali sami, in ne da bi jim morala pomagati država. Želijo si tudi manj davčnih obremenitev za vse slovenske podjetnike ter poenostavitev birokratskih postopkov.
Ker bo predlog zakona zagotovil večje možnosti prestrukturiranja podjetij ter možnost za ohranitev podjetij ter delovnih mest, ga bodo v SMC podprli. Podporo so napovedali tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, kjer menijo, da je potreben in koristen. Prepričani so, da je državna pomoč za prestrukturiranje podjetij v težavah velikokrat edini način, da se podjetja z zdravim jedrom ohranijo pri življenju.
Sprejetju zakona ne bodo nasprotovali v SDS, kjer pa obenem izpostavljajo, da je treba najprej stremeti k bolj spodbudnemu poslovnemu okolju z manj birokratskimi ovirami. Omenjen zakon pa je po njihovem mnenju zadnji člen v verigi domačih nalog, ki jih je treba narediti, da bo Slovenija bolj prijazna do podjetij.
Da je skrajni čas, da se državna pomoč ponudi tudi gospodarskemu, ne samo bančnemu sektorju, so poudarili v DeSUS, kjer se sprašujejo, kaj se dogaja s podjetij po prejemu pomoči. Menijo, da je potreben nadzor nad podelitvami državnih pomoč ter spremljanje poslovanja teh družb.
V ZL pa so opozorili, da bi državna pomoč lahko rešila veliko več delovnih mest ter da se trenutno konkurenčnost zagotavlja zgolj na plečih delavcev. Opozorili so tudi na dvojna merila EU pri dovoljenih državnih pomočeh - pomoč se je lahko namenila Revozu, Elanu pa ne. Glede reševanja zadrug niso preveč optimistični, saj je ta sektor zanemarjen, dodeljevanje državne pomoči pa restruktivno. Predlogu zakona sicer na bodo nasprotovali, nasprotujejo pa evropskemu prisilnemu jopiču, ki škoduje družbenemu razvoju in blaginji delavcev.
Poslanci bodo o predlogu zakona glasovali danes pol ure po zaključku seje.
