Republikanski senator iz Arizone John McCain, ki je bil v času vietnamske vojne vojni ujetnik in so ga več let mučili, je sporočil, da lahko Trump podpisuje kar hoče, vendar mučenja v ZDA ne bodo vrnili.
Dokumenti, ki jih namerava podpisati Trump, sicer izrecno prepovedujejo mučenje v skladu z ameriško zakonodajo, vendar se pri tem oživlja znana dilema o definiciji mučenja. Trump je med kampanjo govoril, da je treba proti terorističnim osumljencem uporabiti veliko hujše metode, kot so jih v času administracije Georga Busha mlajšega.
Takrat je veljalo, da zasliševanje z vodo, ki pri osumljencu vzbuja občutek utapljanja, ni mučenje, v času predsednika Baracka Obame pa je bila ta metoda označena kot mučenje in prepovedana. Poročilo, ki je podlaga za napovedne Trumpove ukrepe, tudi ostro kritizira administracijo Obame, da je dovolila objavo občutljivih zasliševalskih metod, ker je to slabo vplivalo na moralo obveščevalne skupnosti.
Trump namerava tudi odpraviti Obamovo željo o zaprtju taborišča za osumljene teroriste v Guantanamu na Kubi. Obama kljub ukazu za zaprtje tega ni mogel storiti, ker mu kongres ni dal denarja. Je pa do odhoda s položaja taborišče precej izpraznil in tam je le še nekaj deset ujetnikov.
Novi predsednik ZDA namerava Pentagonu naročiti, da vse sveže ujete teroristične osumljence spet pošlje v Guantanamo, ker da so razmere tam zakonite, varne, humane in v skladu z mednarodnimi konvencijami.
Politika administracije Busha mlajšega je bila, da Ženevska konvencija za teroristične bojevnike ne velja. Obama je to ukinil, Trump pa načrtuje vrnitev k politiki Busha mlajšega. Po volitvah je sicer žogo malce umiril, ker mu je sedanji obrambni minister James Mattis mučenje odsvetoval, ker na podlagi izkušenj ve, da na ta način pridobljene informacije niso veliko vredne. Podobno je leta 2014 potrdilo tudi preiskovalno poročilo na pobudo senata.
