Erdogan mora sedaj potrditi vseh 18 členov, predlagane spremembe morajo biti nato objavljene v uradnem listu, prvo nedeljo po preteku 60 dni od objave pa bodo lahko državljani o njih odločali na referendumu.
Erdogan je novinarjem na Madagaskarju, kjer se je ustavil v okviru svoje turneje po vzhodni Afriki, dejal, da bo sprejel odločitev o osnutku "brez zavlačevanja, saj ljudje čakajo na to".
Kot je sporočil turški premier Binali Yildirim bodo termin za referendum sporočili najverjetneje že ta teden in da bo potekal predvidoma enkrat do 20. aprila.
Največja opozicijska stranka republikanska CHP je dejala, da bo predlog ustave izpodbijala na ustavnem sodišču. Erdogan je to zavrnil kot nepomembno, čeprav je izrazil upanje, da bo ustavno sodišče nemudoma sporočilo svojo odločitev glede te zadeve.
Turški poslanci so v soboto vseh 18 členov osnutka nove ustave podprli s 339 glasovi za in 142 glasovi proti. Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je morala za sprejetje ustavnih sprememb in njihovo predložitev volivcem na referendumu zbrati najmanj 330 glasov.
AKP ima v 550-članskem parlamentu 317 sedežev, potrebno tripetinsko večino pa je zbrala s podporo večine poslancev četrte največje stranke v parlamentu, nacionalistične MHP. To so kritiki obtožili, da je sprejela podkupnino AKP.
Poslanci so zadnja člena ustave v prvem branju podprli po maratonskem tednu izredno burnih razprav, ki so večkrat trajale pozno v noč. V drugem branju so ta teden znova razpravljali o vsakem členu nove ustave posebej. Razprave o ustavi so bile tako napete, da je prišlo celo do dveh hudih fizičnih obračunov.
Predlagane ustavne spremembe bodo Turčiji prinesle predsedniški sistem, po mnenju kritikov pa bo z njimi oblast pristala v rokah enega samega človeka. Spremembe namreč predvidevajo, da predsednik imenuje in odstavlja ministre ter prvič v zgodovini sodobne Turčije odpravljajo položaj predsednika vlade. Namesto njega bodo Turki dobili vsaj enega podpredsednika, morda tudi več.
Nova ustava naj bi nadomestila temeljni zakonik, oblikovan po vojaškem udaru v Turčiji leta 1980. Po mnenju kritikov gre za del prizadevanj predsednika Erdogana, da si v svojih rokah po spodletelem julijskem puču prisvoji vso oblast. Erdogan in AKP pa trdita, da bo predsedniški sistem Turčijo postavil ob bok državam, kot sta Francija in ZDA, potreben pa naj bi bil za učinkovito vladanje.
