Še vedno ni jasno, kako bodo na četrtkovi seji DZ ravnali poslanci SMC, ki so bili glede podpore noveli precej razdeljeni. Poslanec SMC Kamal Izidor Shaker o tem namreč ni želel govoriti.
Znotraj koalicijske poslanske skupine SD se glede podpore noveli še pogovarjajo, zanje so stvari v tem trenutku še odprte. Že poslanca SD, člana odbora za notranjo politiko, Bojana Muršič in Janko Veber, sta v torek zvečer na seji odbora za notranje zadeve izpostavila pomisleke, ki jih imajo v poslanski skupini. A kljub temu pričakujejo, da bo novela na plenarnem zasedanju v četrtek potrjena, saj so ji naklonjeni tudi v delu opozicije.
Za poslance DeSUS je bil prvotni tekst novele nesprejemljiv, ob dopolnilih, ki jih je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve in s kasnejšimi dopolnili, ki jih je povzel odbor, pa so razmeroma zadovoljni. Dodajali so, da je največja poslanska skupina v DZ tista, ki se še mora poenotiti, saj da je glavnina odgovornosti na njih.
V poslanski skupini se zavedajo, da bo tak zakon na določeni točki vedno lahko za nekoga sporen, pa če ga še tako dopolnjujejo. Ob tem pa so poudarili, da gre pravzaprav v tem primeru za "mrtvi člen", ki v tem trenutku nič ne spreminja, temveč bi se kaj lahko "potencialno spremenilo" zgolj v primeru sprožitve tega člena.
Za obisk Bočka pri Brglezu poslanci niso vedeli, v Brglezovem kabinetu zavračajo očitke o skrivanju
Na kritike, da je zakon v nasprotju z mednarodnimi konvencijami, pa so v DeSUS odgovorili, da te konvencije niso bile pisane za take razmere, o kakršnih se zdaj pogovarjamo. Glede današnjega obiska posebnega predstavnika generalnega sekretarja Sveta Evrope za migracije in prebežnike Tomaša Bočka pri predsedniku DZ Milanu Brglezu pa se sprašujejo, kje je bil SE prej.
Pogovori med Brglezom in Bočkom so potekali stran od ušes javnosti pa tudi poslancev. Kot je v DZ pojasnil poslanec SMC Shaker, v stranki uradno sploh niso bili seznanjeni s tem obiskom, niti z njegovim namenom ali vsebino. Današnji obisk Bočka si poslanec SMC razlaga kot pritisk na poslance. "Zdi se mi malce nenavadno, da prihajajo iz raznih mednarodnih organizacij. Tu so seveda dobrodošli. A smo v ključnem trenutku, ko se odločamo o tem, ali bomo spoštovali mednarodne dogovore," je dejal Shaker.
Ob tem je spomnil, da je Slovenija že večkrat dokazala, da je sposobna in za razliko od drugih članic spoštuje mednarodne dogovore, tudi Evropske komisije, s podaljšanjem nadzora na mejah znotraj schengna. "V Sloveniji se zavzemamo za to, da ohranimo schengen tak, kot je," je dodal Shaker.
V kabinetu predsednika DZ so za STA pojasnili, da je Boček preko zunanjega ministrstva zaprosil za srečanje z Brglezom. Prošnji so ugodili, srečanje pa je potekalo na štiri oči. Z vsebino pogovora tudi na željo gosta niso seznanjali javnosti. Ob tem pa so poudarili, da obiska niso skrivali pred nikomer, saj o srečanjih predsednika DZ z gosti na štiri oči ne obveščajo poslanskih skupin in tako so ravnali tudi ob obisku Bočka.
Dopolnila sledila tudi nekaterim očitkom zakonu
Predlog novele zakona o tujcih trenutno predvideva možnost aktivacije posebnega ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo. Za tak ukrep morata glasovati dve tretjini vseh poslancev, ukrepe pa lahko sprejmejo najdlje za šest mesecev z možnostjo podaljšanja. DZ bi določil tudi območje izvajanja ukrepa. Neuradno je sicer slišati, da bi na četrtkovi seji DZ nekateri poslanci lahko še poskušali uveljaviti dopolnilo, po katerem bi bila za to dovolj absolutna večina poslancev. O tem predlogu NSi na odboru namreč sploh niso glasovali. V SDS pa so predlagali celo, da bi ukrep predlagala kar vlada.
Za STA so danes v poslanski skupini SDS sicer potrdili, da bodo ključna dopolnila vložili še enkrat, o podpori noveli pa se bodo nato odločali pred samim glasovanjem.
V NSi so za STA sicer potrdili, da bodo novelo na četrtkovi seji podprli.
DZ bi o aktivaciji ukrepa odločal na predlog vlade, ta pa bi to predlagala, ko bi ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da bi bila lahko ali sta že zaradi spremenjenih razmer na področju migracij ogrožena javni red ali notranja varnost države. Z dopolnilom so v torek dodali še pristavek "kar bi lahko otežilo delovanje osrednjih državnih institucij in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij".
Po dopolnilu je novo tudi to, da vlada mesečno poroča DZ o izvajanju ukrepa. Ko ministrstvo oceni, da razlogov za ukrep ni več, to predlaga vladi, ta pa državnemu zboru, ki izvajanje ukrepa zaustavi z večino glasov vseh poslancev. Prenehanje ukrepa lahko predlaga tudi najmanj deset poslancev. V skladu z dopolnilom da mnenje k predlogu tudi Svet za nacionalno varnost.
O okoliščinah za aktivacijo oz. prenehanje ukrepa vlada obvesti generalnega sekretarja ZN in visokega komisarja ZN za begunce ter Evropsko komisijo, v skladu s torkovim dopolnilom pa tudi generalnega sekretarja Sveta Evrope.
Posebni ukrep iz predloga novele predvideva, da policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
Dopolnila odbora nadalje predvidevajo, da če tujec, ki poskuša nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU, izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, policija izvede identifikacijski postopek in ugotavlja njegovo identiteto.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, pa policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah bo odločalo ministrstvo za notranje zadeve, še predvidevajo dopolnila.
Prvotni predlog novele je bil sicer strožji in je predvideval, da policija v času veljavnosti ukrepa zavrne vstop tudi tistim tujcem, ki izrazijo namen podati prošnjo za mednarodno zaščito.
Nevladne organizacije so sicer v torek opozorile tudi na to, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v preteklosti že odločilo, da tudi vračanje v sicer varno državo, kot je Grčija, v nekem trenutku ni bilo zakonito, saj bi država kolapsirala zaradi preobremenjenosti z migranti.
Po omenjenem dopolnilu pa tako med razlogi, kdaj se ne uporablja tega ukrepa, ni več navedena resna nevarnost, da bi bil tujec v državi, v katero bi bil napoten, podvržen mučenju. Med izjemami ostajajo zdravstveno stanje tujca, ki bi onemogočalo izvajanje ukrepa, ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem ukrepanje ni mogoče zaradi zdravstvenega stanja, ali kadar gre za mladoletnika brez spremstva.
Predlog novele sicer predvideva tudi ustanovitev urada, pristojnega za oskrbo migrantov.
V delu opozicije ostre kritike
Novelo sicer zavračajo v opozicijskih poslanskih skupinah ZL in nepovezanih poslancev. V Zavezništvu so danes tudi vnovič pozvali predsednika DZ Milana Brgleza, naj zagotovi demokratičnost postopka in spoštovanje ustave. Menijo namreč, da je predlagana novela v nasprotju z demokratičnimi načeli in temeljnimi človekovimi svoboščinami.
Poslanec ZL Franc Trček pa je v torek celo prosil ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, naj odstopi.
