Komisija priporoča, naj članice EU petim schengenskim državam, ki uveljavljajo začasni nadzor na nekaterih notranjih mejah v schengenskem prostoru, ta ukrep ohranijo še tri mesece. Veljavni nadzor, ki je bil novembra podaljšan za tri mesece, se izteče 11. februarja.
Gre za nadzor na meji med Avstrijo in Madžarsko ter Avstrijo in Slovenijo, na kopenski meji med Nemčijo in Avstrijo, v danskih pristaniščih s povezavami do Nemčije in na kopenski meji med Dansko in Nemčijo, v nekaterih švedskih pristaniščih in na mostu Öresund ter v norveških pristaniščih s povezavami do Danske, Nemčije in Švedske.
Začasni nadzor mora ostati ciljno usmerjen, temeljiti mora na stalnih analizah tveganja in sprotnih podatkih obveščevalnih služb ter biti omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da zagotavlja odziv na resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti.
Omenjenih pet držav mora zagotoviti, da se nadzor na notranjih mejah izvaja le v skrajni sili, so še poudarili v Bruslju. Države morajo tedensko pregledovati nujnost, pogostnost, kraj in čas nadzora ter ga prilagajati grožnji. Vsak mesec morajo poročati komisiji.
Komisija se je za trimesečno podaljšanje nadzora odločila, ker ocenjuje, da še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so terjale uvedbo tega nadzora. V Grčiji je še vedno veliko nezakonitih migrantov in razmere na zahodnobalkanski poti so krhke, kar prinaša tveganje sekundarnih gibanj.
Poleg tega unija še ni izvedla vseh ukrepov, predvidenih za izboljšanje upravljanja zunanjih meja. Pri tem komisija izpostavlja začetek pomoči evropske mejne in obalne straže pri varovanju severne grške meje, ki je predviden s februarjem, in postopno ponovno uveljavljanje dublinske uredbe v Grčiji, ki omogoča vračanje prebežnikov iz drugih članic nazaj v Grčijo, predvideno s 15. marcem.
V schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah je mogoče nadzor začasno uvesti v treh primerih. Prvi primer so nepredvideni dogodki, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost, sprva za deset dni in največ za dva meseca.
V primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti lahko članica uvede začasni nadzor za največ šest mesecev. Oba ukrepa skupaj torej dopuščata do osem mesecev nadzora.
Tretja, skrajna možnost, ki je bila prvič uvedena maja lani, pa v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.
V skladu s to tretjo možnostjo je komisija lani maja najprej priporočila šestmesečni nadzor, ki je bil nato novembra podaljšan za tri mesece, danes pa je komisija priporočila še trimesečno podaljšanje.
Slovenija podaljšanju nadzora na njeni meji z Avstrijo ostro nasprotuje, saj meni, da ni nikakršnih razlogov zanj. Ob tem izpostavlja, da ta ukrep povzroča veliko gospodarsko škodo.
O priporočilu komisije članice unije odločajo s kvalificirano večino. Če bi bilo dovolj članic proti ukrepu, ga je torej mogoče zavrniti. Po pričakovanjih bo o tem govora tudi v okviru neformalnega zasedanja notranjih in pravosodnih ministrov unije, ki bo v četrtek in petek na Malti.
