c S

NPU pri prodaji NKBM ni odkril kaznivih dejanjj

25.01.2017 16:05 Ljubljana, 25. januarja (STA) - Nacionalni preiskovalni urad (NPU) doslej ni ugotovil razlogov za sum storitve kaznivih dejanj v zvezi s postopkom prodaje takrat državne Nove kreditne banke Maribor (NKBM), poroča spletna stran Večera. Sum kaznivih dejanj pri privatizaciji so sicer preverjali na podlagi ovadbe, ki jo je oktobra lani podal poslanec SD Janko Veber.

Kot so na generalni policijski upravi povedali za omenjeni časnik, na podlagi opravljenih več razgovorov in pregledane poslovne dokumentacije doslej niso ugotovili razlogov za sum storitve kaznivega dejanja.

"V kolikor bodo preiskovalci ugotovili nova dejstva in okoliščine, ki bi potrjevala sum storitve kaznivega dejanja, bodo v skladu z določili zakona o kazenskem postopku nadaljevali z zbiranjem obvestil," za Večer še dodali na policiji, kjer so o ugotovitvah že obvestili tudi specializirano državno tožilstvo.

Veber je ovadbo lani podal na policijo, računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije. V njej je pojasnil, da jo je podal "zaradi suma nepravilnosti ter izključno na osnovi javno dostopnih informacij in medijskega poročanja v zvezi s prodajo NKBM".

Poslanec je sumil, da je več odgovornih oseb iz uprave in nadzornega sveta SDH z namenom oškodovanja državnega premoženja sprožilo prirejen postopek prodaje NKBM s ciljem čim ceneje prodati banko izbranim kupcem. Gre za luksemburško družbo Biser Bidco, s čimer naj bi bila onemogočena konkurenca kupcev in bistveno znižana kupnina za prodane delnice NKBM. Veber je zato sumil, da je bil s tem oškodovan državni proračun.

Kot je zapisal, je sumil, da je eden od članov takratne uprave SDH Matej Runjak večkrat komuniciral s predstavniki kupcev banke in njihovimi svetovalci izven prodajnega postopka ter jim tako omogočil nakup NKBM in sklenitev pogodbe pod ugodnejšimi pogoji. Ob tem naj bi bil svetovalec izbranega kupca Gregor Kastelic strankarsko povezan z Runjakom, ki je operativno vodil prodajni postopek. Zaradi teh osebnih in političnih zvez naj bi Kastelic imel privilegiran dostop do informacij.

Potencialna finančna korist, ki naj bi jo imel kupec NKBM, naj bi po Vebrovem mnenju znašala 700 milijonov evrov, ovadeni pa naj bi pri dodeljevanju soglasij za nakup sodelovali tudi s posamezniki iz organov Banke Slovenije. "Ti so izdali, po mojem vedenju, edino soglasje v EU za prevzem sistemske banke s strani družbe brez zadostnega kapitala, ki je registrirana v davčni oazi," je takrat opozarjal poslanec.

Veber je oktobra menil, da je "spraviti državo na kolena in veliko večino ljudi v revščino, očitno postopek, ki se želi v Sloveniji nadaljevati", zato je v primeru, da bi se sumi iz prijave potrdili, pozval pristojne, da nemudoma uporabijo določila protikorupcijske klavzule in dosežejo razveljavitev prodaje NKBM.

Kot še danes dodaja Večer, se z Vebrovo prijavo v okviru sistemske preiskave na temo postopkov prodaje državnega premoženja še vedno ukvarja KPK, kjer pa za zdaj o postopku zaradi zagotavljanja nepristranske in objektivne preiskave ne želijo posredovati informacij. Ob tem je računsko sodišče na podlagi prijave sprožilo revizijo.