Slovenec Črepinko, ki je od februarja lani na čelu omenjenega Europolovega centra, je še povedal, da posel tihotapcev ljudi cveti kljub ali morda prav zaradi tega, ker so številne poti dejansko zaprte. Za tiste, ki se jih tihotapi v Evropo, pa to pomeni, da cene rastejo, povečuje pa se tudi tvegaje, je Črepinka povzela avstrijska tiskovna agencija APA.
Pokazatelj tega tveganja je bila drama na avstrijski avtocesti avgusta 2015, ko so v tovornjaku našli 71 mrtvih migrantov. Drugi pokazatelj je, da migranti vse bolj uporabljajo vlake, tudi tovorne, pogosto pa z njimi potujejo v nevzdržnih razmerah. Glavno prevozno sredstvo zanje pa ostajajo tovornjaki.
Glavna pot v Evropo ostaja tista iz severa Afrike prek Italije. Europol je namreč Tripoli identificiral kot enega izmed središč, iz katerih se begunci odpravijo na pot proti Evropi. Nato skušajo prek Lampeduse, Sicilije, celinske Italije in Avstrije ali Švice doseči severnejše evropske države. Omenjeni alpski državi sta tako pravi vozlišči za tihotapce ljudi.
Še vedno je pomembna tudi balkanska migrantska pot. Številne migrante iz Turčije in Grčije prek balkanskih držav - ali prek Makedonije, Srbije, Hrvaške in Madžarske ali prek Bolgarije, Romunije in Madžarske tihotapci vodijo do in skozi Avstrijo. Vedno pomembnejša pa je tudi pomorska pot prek Jadrana v Slovenijo ali Italijo.
Več poti vodi tudi skozi Rusijo proti Skandinaviji ali Poljski. Ne gre pa pozabiti niti poti prek Maroka v španski eksklavi Ceuto in Melillo in naprej skozi Gibraltar v Španijo, povzema APA.
Črepinko je sicer še izpostavil, da številne tihotapske organizacije delujejo v več panogah organiziranega kriminala. Kot tipični primer je navedel kombinacijo s tihotapljenjem mamil ali vlomi, omenil pa je tudi povezave s ponarejevalci dokumentov, ki priskrbijo lažne potne liste za ljudi, ki se jih tihotapi v EU.
Vodja Europolovega centra je omenil še raznoliko narodnost tihotapcev ljudi. V prvi deseterici so Turki, Sirci, Romuni, Bolgari, Egipčani, Iračani, Ukrajinci, Poljaki, Britanci in Senegalci. Pri tem pa so skoraj vse tihotapske organizacije multinacionalne. Oglašujejo se deloma tudi prek spletnih družbenih omrežij.
Jasno je tudi, da tihotapske organizacije za tihotapljenje svojih borcev v EU izkoriščajo tudi teroristične organizacije, kot sta Islamska država in Al Kaida. Tihotapskim organizacijam je namreč povsem vseeno, kdo je med tihotapljenimi, dokler plača, je še povedal Črepinko.
Cene za tihotapljenje se po njegovih besedah razlikujejo glede na tveganje za tihotapce, različne so tudi plačilne metode. V letu 2016 je po podatkih Europola 64 odstotkov migrantov tihotapcem plačalo v gotovini, 27 odstotkov pa prek alternativnih bančnih sistemov. Pet odstotkov je plačilo odslužilo z delom - prav tako na različne načine. Štirim odstotkom so pot v Evropo financirali svojci ali so uporabili druge načine plačila.
Vsekakor pa je tihotapljenje ljudi milijardni posel. V poročilu, ki sta ga maja lani skupaj objavila Europol in Interpol, so strokovnjaki navedli, da je moral v letu 2015 vsak migrant za pot v EU prispevati med 3200 in 6500 dolarjev (med slabih 3000 in dobrih 6000 evrov). To bi v letu 2015 skupaj zneslo med pet in šest milijard dolarjev (med nekaj manj kot 4,7 in 5,6 milijarde evrov).
