Nada Brinovšek (SDS) je izpostavila, da so javni zdravstveni zavodi po podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije v prvi polovici leta 2016 poslovali bistveno slabše kot v primerjalnem obdobju leta 2015. Ob koncu leta 2015 jih je izgubo izkazalo osem, v prvem polletju lani pa 29. Med bolnišnicami je največjo izgubo ustvarili Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, in sicer v višini 12,37 milijona evrov, za konec leta pa je bila načrtovana še višja, in sicer 20 milijonov evrov. Ti zavodi niso poslovali odgovorno, je ob dejstvu, da pa nekateri drugi poslujejo pozitivno, ugotavljala Brinovškova.
V SDS so predlagali sprejetje petih priporočil. Z njimi bi vladi in ministrstvu za zdravje priporočili, da proučita mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev na sekundarni ravni ter izvedeta vse potrebne aktivnosti, ki bodo prispevale k določitvi optimalne izkoriščenosti medicinskih naprav. Začneta naj tudi z vodenjem evidence nabave medicinske opreme v javnih zdravstvenih zavodih in sprejmeta ustrezne ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja javnih zdravstvenih zavodov. V roku pol leta pa naj poročata o uspešnosti poslovanja javnih zdravstvenih zavodov ter predstavita optimizacijo procesov nabave materialov in opreme. Priporočila že na matičnem odboru niso dobila zadostne podpore in o njih na seji DZ ne bodo glasovali.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Nine Pirnat ministrstvo zaključuje s pripravo strategije primarnega zdravstvenega varstva. Zagotovila je, da spremljajo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov ter ob tem nadzorujejo in zahtevajo izvajanje ustreznih ukrepov. Izrazila je prepričanje, da bo dolgoročno na izboljšanje poslovanja vplivala uvedba novih obračunskih modelov za plačevanje zdravstvenih storitev.
Sicer pa je omenila še druga prizadevanja, med drugim vzpostavitev evidence za drago medicinsko opremo in projekt, katerega namen je izgradnja sodobnega informacijskega sistema, ki bo zagotovil primerjavo doseženih cen materialov v javnih zdravstvenih zavodih, dolgoročno pa pripomogel k zniževanju stroškov materiala.
V SMC se po besedah Branka Zormana (SMC) strinjajo, da bi v posameznih primerih moralo biti poslovanje boljše, na podlagi podatkov iz leta 2015, ko so javni zdravstveni zavodi prvič po letu 2009 dosegli skupen pozitivni poslovni rezultat, pa je ugotavljal, da se dolgoletni trend negativnega poslovanja obrača navzgor. "Nekateri rezultati dobrega dela so že vidni in nekateri ukrepi potrebujejo določen čas, da jih bomo zares lahko občutili tudi na izvedbeni ravni," je dejal Zorman. Priporočila SDS pa so zanje sporna, kot je dejal Zorman temeljijo na delnih podatkih za leto 2016 in posploševanju.
Marjan Pojbič (SDS) je nasprotno izrazil prepričanje, da se SMC nima s čim pohvaliti. K spremembam v poslovanju pa po njegovih besedah niso doprinesle niti spremembe v svetih zavodov. Ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc in novo postavljenim ekipam je očital nesposobno vodenje, ki ustvarja razmere, ki lahko vodijo tudi v popoln kolaps zdravstvenega sistema.
Marija Antonija Kovačič (DeSUS) je dejala, da bi bilo najlažje okriviti direktorje, a zadeva ni tako enostavna, vsega bremena pa ni mogoče zvaliti niti na ministrstvo za zdravje. Težave so po njenih ocenah predvsem sistemske narave, zdravstvo pa potrebuje celovito in obsežno reformo, pri čemer bo v prvi vrsti treba urediti financiranje, najti nove vire, očistiti zdravstveno blagajno, hkrati pa tudi prevetriti plačni sistem in način vodenja in upravljanja. Kot enega glavnih problemov pa je omenila zastarel zakon o javnih zavodih.
Bojana Muršič (SD) je opozorila, da so pogoje poslovanja javnih zdravstvenih zavodov bistveno poslabšali ukrepi v odboju 2009-2014 in da enostavnih rešitev v tem trenutku ni mogoče poiskati, "imamo pa načrt, kako stvari popraviti in usmeriti v pravo smer". Poslanka je med drugim omenila projekt skupnega javnega naročanja za nakup zdravil in medicinskih pripomočkov. Po podatki ministrstva pa na izboljšanje poslovanja zavodov vplivajo tudi sistematično načrtovanje in optimalno izvedene investicije, je navedla.
Matjaž Hanžek (ZL) je poudaril, da je glavni ukrep za izboljšanje stanja povečanje javnih sredstev za zdravje. Priporočila po njegovih ocenah ne ponujajo realne rešitve, pri čemer bi bil po njegovih besedah prvi logični ukrep zvišanje cen storitev. Kot bistven ukrep za boljši zdravstveni sistem pa je omenil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Do predlagateljev je bil kritičen, ker da priporočajo ukrepe, ki bi jih morali izvesti takrat, ko so bili v vladi.
V NSi so prepričani, da je način upravljanja in nadziranja bolnišnic neučinkovit. Zavzemajo se za spremembo organizacijske strukture bolnišnic po vzoru gospodarskih družb, po besedah Jerneja Vrtovca pa tudi za odpravo monopolnega položaja izvajalcev zdravstvenih storitev in za konkurenco na področju ponujanja zavarovalniških storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Alenki Bratušek (NP) se zdi nerazumljivo, da pristojni odbor ni sprejel niti enega od predlaganih priporočil. "V zdravstvu je očitno vse tako, kot mora biti, vsaj vlada tako pravi," je bila kritična.
