Projekt železniške povezave Divača-Koper je EIB znan že več let. Banka priznava pomen projekta za Slovenijo in osvežen politični zagon za njegovo izvedbo, so izpostavili v tiskovni službi banke.
EIB trenutno zagotavlja podporo v okviru evropskega naložbenega svetovalnega vozlišča, da bi Slovencem pomagala oceniti različne tehnične in finančne možnosti za zagotovitev stroškovno učinkovite in gospodarsko vzdržne izvedbe projekta.
"Šele ko bo ta ocena končana, lahko banka začne razmišljati o morebitnem sofinanciranju," so v EIB še odgovorili na vprašanje, kolikšno bi lahko bilo posojilo banke za financiranje drugega tira in kdaj naj bi bila odločitev znana.
Pred tednom dni se je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič v Ljubljani o pomembni vlogi EIB pri financiranju drugega tira pogovarjal s podpredsednikom EIB Vazilom Hudakom.
Z infrastrukturnega ministrstva so tedaj sporočili, da se bo postopek z banko lahko začel, ko bodo do konca poletja znani rezultati na razpisu za evropska sredstva v okviru mehanizma za povezovanje Evrope (CEF).
EIB je sicer danes v Bruslju predstavila svoje delovanje v letu 2016. Banka je lani posodila za 83,8 milijarde evrov in s tem podprla naložbe v skupni vrednosti 280 milijard evrov. Dobrih 75 milijard evrov je posodila članicam EU, dobrih osem pa zunaj EU.
Slovenija je lani z EIB podpisala projekte v vrednosti 140 milijonov evrov, kar je 0,3 odstotka njenega bruto domačega proizvoda (BDP) in znatno manj kot lani, ko je podpisala za skoraj 800 milijonov evrov projektov. Po vrednosti podpisanih projektov v deležu BDP so za Slovenijo le Danska, Luksemburg in Latvija.
Predsednik EIB Werner Hoyer je ob pregledu poslovanja banke v lanskem letu izpostavil pomen trdnosti banke v teh negotovih časih. V času negotovosti EIB dokazuje, da resnično evropski pristop k naložbam prinaša rezultate, je poudaril Hoyer, a opozoril, da je okrevanje še vedno počasno in da je treba v tem letu pospešiti reforme.
V lanskem letu je izpostavil rekordno financiranje v vrednosti več kot 33 milijard evrov za evropska mala in srednja podjetja. Banka je po njegovih besedah lani podprla okoli 300.000 podjetij, ki zaposlujejo več kot 4,4 milijona ljudi.
V veliko delih Evrope mala in srednja podjetja še vedno nimajo dostopa do financiranja, čeprav so hrbtenica evropskega gospodarstva. "Leto 2017 mora biti leto inovacij," je poudaril.
Okoli 20 milijard evrov je šlo lani za projekte na področju infrastrukture, več kot 19 milijard za podnebno ukrepanje, okoli 17 milijard evrov za okoljske projekte, več kot 13 milijard za inovacije in internetne povezave.
V banki, ki igra ključno vlogo pri izvajanju evropskega naložbenega načrta, so tudi danes znova izpostavili pomen tega načrta, ki je po njihovih besedah "spremenil pravila igre". V prvem letu in pol delovanja je EIB odobrila več kot 420 transakcij, ki naj bi podprle za 164 milijard evrov naložb.
V povezavi z izzivom migracij pa je Hoyer pozval k močnejšemu evropskemu ukrepanju zunaj EU in prilagoditvi razvojnih politik. EIB je po njegovih besedah pripravljena hitro zagotoviti dodatno financiranje v podporo rasti, infrastrukturi in socialni koheziji ter za ustvarjanje zaposlovanja tako v ciljnih kot v izvornih državah.