Da vlada v Londonu ne more sprožiti 50. člena lizbonske pogodbe brez predhodne odobritve parlamenta, je 11-člansko vrhovno sodišče danes odločilo z osmimi glasovi proti trem. S tem je pritrdilo odločitvi višjega sodišča v Londonu iz novembra lani.
Predsednik vrhovnega sodišča lord David Neuberger je pojasnil, da bi šlo za kršitev ustaljenih ustavnih načel, če se vlada pred sprožitvijo izstopa iz unije ne bi posvetovala s parlamentom.
"Britansko ljudstvo je glasovalo za izstop iz EU in vlada bo uresničila njihovo odločitev ter 50. člen sprožila do konca marca, kot je načrtovano. Današnja razsodba tega ne bo spremenila," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal tiskovni predstavnik britanske vlade. Dodal je, da bo vlada prihodnje korake v zvezi z brexitom v kratkem predstavila parlamentu.
Vrhovno sodišče je danes tudi odločilo, da se vladi v Londonu pred sprožitvijo brexita ni treba posvetovati s parlamenti Škotske, Walesa ali Severne Irske. Vlada je pred tem napovedala, da bodo Škotska Wales in Severna Irska polno vključeni v proces izstopa iz unije. Na Škotskem in Severnem Irskem je sicer večina na referendumu glasovala za obstanek v EU.
Minister za brexit David Davis je v odzivu na odločitev sodišča danes pred poslanci v Londonu napovedal, da bo vlada v nekaj dneh dala predlog zakona o brexitu, o katerem bo glasoval parlament. "To bo tako jasen zakon, kolikor se le da," je napovedal.
Obenem je posvaril poslance, naj glasovanja o zakonu o brexitu ne izkoristijo za zavlačevanje postopka izstopa iz EU. "Poti nazaj ni," je poudaril. Ocenil je tudi, da časovnica za brexit ni ogrožena.
Vlada naj bi po poročanju britanskih medijev imela pripravljen izredno kratek zakon o izstopu iz EU v enem stavku, o katerem bodo razpravljali poslanci. Tako bi se izognili zamudam v časovnici.
Konservativci želijo, da bi šel zakon o brexitu hitro skozi parlamentarni postopek, po drugi strani namerava več poslancev iz vrst laburistov, liberalnih demokratov in Škotske nacionalne stranke (SNP) vlagati dopolnila k zakonu in želijo obsežno razpravo.
SNP je po današnji odločitvi vrhovnega sodišča že napovedala, da bo vložila 50 "resnih in vsebinskih" dopolnil. Tudi laburisti so napovedali dopolnila, obenem pa tudi, da ne želijo zavlačevati v postopku brexita, še poroča britanski BBC.
Vse sicer kaže, da se Mayevi ni treba bati poraza v parlamentu. Večina poslancev je v nezavezujoči izjavi namreč že napovedala, da ne bodo zavlačevali pri postopku izstopa.
V spodnjem domu po navedbah BBC proti sprožitvi 50. člena, s katero bo začel teči dveletni rok za sklenitev pogajanj o brexitu, najverjetneje ne bo glasovalo veliko poslancev konservativcev. Za zdaj je glasovanje proti napovedal le eden med njimi. Ker imajo v spodnjem domu parlamenta večino, je velika verjetnost, da bo zakon o brexitu sprejet brez težav, še posebej, ker ga bo po napovedih podprlo tudi precej laburistov. Liberalni demokrati, SNP in nekaj laburistov je sicer napovedalo, da bodo glasovali proti, a najverjetneje ne bodo v večini.
V zgornjem domu parlamenta, lordski zbornici, kjer vladajoči torijci nimajo večine, pa je izid težje napovedati. Po poročanju BBC krožijo govorice o organiziranem poskusu upora proti sprožitvi 50. člena v zgornjem domu.
