V predstavitvah stališč poslanskih skupin je Bratuškova dejala, da bi morali vsi, ki so kopali bančno luknjo, odgovarjati tudi odškodninsko. Moralno odgovornost za 500 milijonov evrov bančne luknje bi morala po njenih besedah prevzeti Rimskokatoliška cerkev (RKC) in se poplačilu nadomestila, ki ga zahteva od države, odpovedati v dobro ljudi. Predlog po njenem pojasnilu nikakor ni naperjeno proti Cerkvi kot instituciji in še manj proti vernikom, je zagotovila.
Iva Dimic iz NSi je menila, da gre pri predlogu priporočila za povsem politično potezo, ki nakazuje nestrpnost do katoliške skupnosti v Sloveniji. Sanacija bank v državni lasti v višini pet milijard evrov ni bila potrebna izključno zaradi slabega gospodarjenja podjetij v lasti RKC, je opozorila. Slabih kreditov je bilo namreč veliko, odobravale pa so jih banke same, je dejala.
V SMC so opozorili, da je treba spoštovati veljavni pravni red. Treba se je zavedati, da so pravne osebe, tako RKC kot tudi vsi subjekti v njeni lasti, samostojni pravni subjekti, je dejal Dušan Verbič.
V SDS po besedah Franca Breznika v predlogu ne vidijo nobene realne osnove. Napadanje Cerkve je bila v minulih desetletjih po njegovih besedah moda, v kateri je bilo mogoče dobiti politične točke. Ob obravnavi bančne luknje pa je treba po njegovih besedah upoštevati pravni red in zagotoviti enako obravnavo posameznih subjektov.
Če bi Cerkev sledila pozivu iz predloga in se odpovedala svojim terjatvam proti državi, bi več sredstev lahko namenili za štipendije, brezplačne malice, regres upokojencev in usklajevanje pokojnin, menijo v DeSUS. Vendar pa se po besedah Franca Jurše zavedajo pravnih omejitev. Treba je ravnati v skladu z veljavnimi zakoni, je opozoril.
V SD po besedah Jana Škoberneta upajo, da bo RKC morda nekoč razumela, da bi gozdove lahko vrnila, "če jih je že v času fevdalnega gospostva ljudem vzela".
Denacionalizacija je bila po mnenju ZL kraja družbenega premoženja, ki je služilo v javno korist, je dejal Luka Mesec. Cerkev, ki je po obsegu največji denacionalizaciji upravičenec, je do tega premoženja po njegovih besedah prišla bolj na političen kot na pravni način.
DZ bo o predlogu sklepa, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, glasoval v sredo v okviru glasovanj.