Zdravniki morajo za podaljšanje licence za opravljanje zdravniškega dela zbirati točke, a zakonodajalec ob tem ni opredelil vira, iz katerega bi se to izobraževanje financiralo, je na današnji novinarski konferenci pojasnil Radko Komadina, ki je oktobra prevzel predsedovanje društvu.
Kot je dejal, se tako "nahajamo v neki sivi coni", izobraževanje zdravnikov pa se je zaradi tega skoraj kriminaliziralo. "Ko se je kdo udeležil kakšnega mednarodnega kongresa, se je tako reklo, da mu je to gotovo kdo plačal in da gotovo je v ozadju korupcija," je dejal Komadina.
Po statistiki izpred nekaj let je recimo Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana za izobraževanje zdravnikov prispeval le manjši del sredstev, približno slabo tretjino, vse ostalo pa prispevajo sponzorji, predvsem farmacevtske družbe, je dejal prejšnji dolgoletni predsednik Slovenskega zdravniškega društva (SZD) Pavel Poredoš.
"Vendar je tak odnos tvegan v smislu konflikta interesov, saj tisti, ki da denar, na nek način pričakuje protiusluge, kar pa nikakor ni dopustno," je dodal. Po njegovih besedah so se tega problema na društvu lotili že pred leti. Leta 2001 so na skupščini društva poskušali postaviti takšne temelje, da ne bi prihajalo do konflikta interesov, nato sta sledila dva pravilnika, sodelovali so tudi s protikorupcijsko komisijo.
Zdaj so pravilnik še nekoliko prenovili, namen pa ostaja transparentnost pri financiranju izobraževanja zdravnikov in zobozdravnikov s strani farmacevtskih družb. Tako so predvideli, da se sredstva nabirajo v posebnih fondih, s katerimi razpolagajo vodje oz. predstojniki. Sponzor lahko poravna le osnovne stroške izobraževanja, kot so potni stroški in namestitev v hotelu (do štirih zvezdic), udeleženci pa ne dobijo dnevnic ali nagrad. Organizacija sestankov v eksotičnih krajih in luksuznih hotelih ni dopustna, družabni del pa ne sme presegati tretjine časa srečanja, je pravila nanizal Poredoš.
Zdravnik, ki se udeleži srečanja, mora o tem oddati poročilo, pričakuje pa se, da bo znanje prenesel tudi na kolege, je dodal Matija Cevc iz kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Kot so danes večkrat poudarili, se morajo namreč zdravniki izobraževati ne le zaradi obveze, ki jo za podaljšanje licenc predpisuje zakonodaja, ampak tudi za to, da v Sloveniji ohranjamo kakovostno in sodobno zdravstvo.
Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar je v ilustracijo navedel primer njihove bolnišnice, kjer so v zadnjih dveh letih za izobraževanje posameznega specialista iz lastnih sredstev namenili 340 evrov, ocena pa je, da je za letno izobraževanje specialista potrebnih nekaj čez tisoč evrov. Razliko so v glavnem pokrili iz donatorskih sredstev, ki jih zbirajo v posebnem skladu.
Poleg tega, je opozoril, skrbijo tudi za izobraževanje specializantov, ki sicer letno dobijo v ta namen 449 evrov, a marsikdaj to ne zadostuje in mora še kaj dodati tudi bolnišnica. Prav tako je po njegovih besedah pomembno, da se izobražuje tudi drugo zdravstveno osebje.
