Registrskih računov, na katerih so državljani hranili vrednostne papirje iz naslova lastninjenja, od 1. januarja ni več. Tisti, ki so jih želeli obdržati, so morali odpreti trgovalni račun. Imetniki so se jim lahko odpovedali, če niso storili ničesar, pa se bodo vrednostni papirji prenesli na t.i. sodni depozit.
Ker zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih ni rešil vseh odprtih vprašanj, vlada z novelo predlaga, da bo KDD opuščene račune, ki jih je še okoli 100.000, prenesla na Kapitalsko družbo (Kad), ki se mora v skladu z zakonom preoblikovati v rezervni demografski sklad. Kad bo po predlogu postal tudi imetnik tistega premoženja, ki bo po petih letih ostalo na sodnem depozitu, novela pa med drugim ureja tudi postopke za primere, če bi Kad s tem v kateri od družb presegel prevzemni prag.
Da bi bil prenos premoženja na sodni depozit čim bolj učinkovit, saj je teh računov precej, kljub njihovi uradni ukinitvi pa se prenosi še niso začeli, predlog novele določa, da nad temi postopki lahko bdi samostojni sodniški pomočnik ali višji sodniški pomočnik. Hkrati na 30 dni podaljšuje rok, v katerem lahko imetniki pred pravnomočnostjo sklepa o depozitu nematerializirane vrednostne papirje prenesejo na svoj račun.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Irena Sodin je povedala še, da predlog novele odpravlja nekatera neskladja zakonodaje s pravili sistema Target 2 Securities, zaradi katerega je bil zakon sprejet. Tako omogoča, da se zastavna pravica oblikuje tako, da se nematerializiran vrednostni papir, ki se zastavi, prenese na zastavni podračun zastavnega upnika, predlog novele pa prinaša tudi prepoved večkratne zastave.
Koalicijske poslanske skupine predlog podpirajo. Medtem v SDS predloga ne bodo podprli, ne bodo pa mu nasprotovali, je povedala Suzana Lep Šimenko. V NSi se bodo po besedah Jožefa Horvata pri glasovanju vzdržali, v ZL pa ga ne bodo podprli. Kot je pojasnil Luka Mesec, je že sama rešitev tega zakona "katastrofalna", saj ukinitev registrskih računov ni bila premišljena in ni vsebovala "ene same varovalke za potrošnike".
Uroša Prikla (DeSUS) v predlogu veseli, da bo pri prenosu preostalega premoženja "imel največjo korist neodvisni demografski sklad v dobro sedanjih in bodočih upokojencev". Prav to področje pa skrbi NSi, saj se vlada ne zna spoprijeti z demografskimi spremembami. Povečati bi morali število rojstev ter modernizirati pokojninski sistem, je opozoril Horvat, saj da bo sicer "slovenski narod kmalu izginil z obličja Zemlje".
Poslanci so v nadaljevanju opravili tudi splošno obravnavo predloga novele zakona o bančništvu. Tega so pripravili v SDS, z njim pa želijo doseči, da bi bili bančni podatki, ki so zaupni, dostopni za potrebe dela DZ in njegovih delovnih teles, če se ti nanašajo na banko, ki je prejela državno pomoč ali je predmet ukrepov po zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank.
Kot je poudaril Marko Pogačnik, želijo doseči, da DZ pridobi ustrezne podatke, ki mu bodo omogočili sprejetje učinkovite bančne zakonodaje, pa tudi razkritje odgovornosti tistih, ki so sodelovali pri kopanju bančne luknje. "Prepričani smo, da zakon o bančništvu ni dovolj transparenten, zato smo ponovno predlagali novelo zakona," je dejal.
Vlada in koalicija brez SD predlogu nasprotujeta. "Predloga s podobno vsebino sta bila vložena že decembra 2013 in februarja 2015, vlada nobenega ni podprla. Tudi tega ni, saj v zvezi z njim obstajajo enaki strokovni pomisleki," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič.
Predlog podpirajo v NSi, z ustreznimi varovalkami bi o njem premislili v SD. Janko Veber je namreč povedal, da je ob pomenu bančne zaupnosti vsakega človeka treba ustrezno zavarovati podatke fizičnih oseb, ki redno plačujejo svoje obveznosti, v primerjav s tistimi, ki so zaupnost podatkov zlorabili. "Skozi razpravo to lahko izčistimo, da ne bo prišlo do zlorab," je ocenil.
A Luka Mesec (ZL) je povedal, da predloga ne bodo podprli, ker omogoča manipulacije. "Predlog omogoča strankarsko manipuliranje z bančnimi podatki. Kriteriji so preširoki in diskriminatorni," je orisal. Tako kot koalicija in vlada je med drugim spomnil, da vse to, kar z novim predlogom želi doseči SDS, že omogoča veljavni zakon o parlamentarni preiskavi.
