Vprašanje je tudi, ali bo enajst sodnikov vrhovnega sodišča danes priznalo vlogo škotskega, valižanskega in severnoirskega parlamenta v postopku brexita.
Višje sodišče v Londonu je novembra lani odločilo, da mora o začetku pogajanj o izstopu Velike Britanije iz EU odločati britanski parlament. V utemeljitvi je poudarilo, da vlada nima posebne kraljeve pravice oz. izvršnega privilegija, da se o brexitu z EU pogaja brez zavezujočega glasovanja parlamenta, kot temeljno pravilo britanske ustave pa izpostavilo, da je parlament suveren in lahko sprejme ali razveljavi kateri koli zakon, za katerega se odloči.
Vlada premierke Therese May, ki vztraja, da je to v njeni pristojnosti, se je na odločitev pritožila. Po mnenju vlade odločitev Britancev za brexit na referendumu junija lani zadostuje za sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe.
Britanski mediji napovedujejo, da bo vrhovno sodišče pritrdilo odločitvi višjega. Če se bo to zgodilo, se vlada boji, da bo EU naklonjeni parlament "čisti in trdi brexit", kot si ga je zamislila, nekoliko "zmehčal". Poleg tega bi se podrla predvidena časovnica. Za ta primer naj bi imela vlada po poročanju medijev pripravljen izredno kratek zakon o izstopu iz EU, o katerem bodo razpravljali poslanci.
Vse sicer kaže, da se Mayevi ni treba bati poraza v parlamentu. Večina poslancev je v nezavezujoči izjavi že napovedala, da ne bodo zavlačevali pri postopku izstopa.