Po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Andreja Špenge je namen zakona odpraviti podnormiranost dosedanje ureditve, saj je s postavitvijo začasnih tehničnih ovir na zemljiščih ob meji prišlo do posegov v ustavno pravico do zasebne lastnine. Predlagani zakon pa za lastnike zemljišč oz. osebe, ki zemljišče uporabljajo na podlagi druge stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, določa upravičenost do nadomestila.
Kot določa, bodo po predlogu postopke vodile upravne enote, pritožbeni organ bo ministrstvo. Lastniki in posestniki bodo do nadomestil upravičeni, če se na njihovem zemljišču postavi, namesti, uporablja, vzdržuje ali shranjuje varovalna ograja ali druga tehnična ovira, in sicer če to otežuje redno rabo zemljišča. Če to traja dlje kot 24 mesecev, se jim lastninska pravica na zemljiščih začasno obremeni s služnostjo v javno korist. Zakon pa ob tem predvideva vzpostavitev evidence nadomestil in služnosti v javno korist.
V SDS so predlagali dopolnilo, s katerim so želeli skrajšati roke za pripravo ustreznih podzakonskih predpisov. Višina nadomestila se bo namreč določila na podlagi metodologije, ki jo bo določila vlada. Predpis naj bi po njihovem predlogu izdala v enem mesecu po uveljavitvi zakona, ker njihovega dopolnila večina ni podprla, pa v zakonu ostaja 60-dnevni rok.
Policija bi v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, pridobila oceno vplivov na naravo. Koncesionarji v ribiških in lovskih okoliših, ki imajo z državo sklenjeno koncesijsko pogodbo, pa bodo do ureditve oprostitve plačila koncesijskih dajatev zaradi namestitve varovalne ograje v področnih predpisih oproščeni do 50-odstotnega plačila koncesijske dajatve.
Novela zakona tudi jasneje ureja tehnična sredstva za fotografiranje, avdio-video snemanje, sredstva za identifikacijo oseb, vozil in predmetov, upoštevane so tudi nove tehnologije. Tehnična sredstva se bi po predlogu uporabljala izključno pri nadzoru meje. Pri tem so na ministrstvu v preteklosti že pojasnili, da je sistem ANPR za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic na državni meji že nameščen, vendar se ni uporabljal.
V razpravi so v poslanskih skupinah koalicije, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi zakonu napovedali podporo oziroma v SD, kot je dejala Bojana Muršič, "večinsko podporo". Tudi nepovezani poslanec Bojan Dobovšek je dejal, da ga kljub pomislekom, ki še ostajajo, ob nekaterih popravkih velja podpreti.
Pozdravili so določitev nadomestil za lastnike zemljišč, na katerih je bila postavljena ograja. Franc Trček (ZL) pa je ob tem imel pomislek glede višine nadomestila, saj da bo, če bi preračunali, posamezen lastnik dobil le za "gajbo piva". V letošnjem letu so sicer, kot je navedel Marko Ferluga (SMC), v ta namen sredstva ocenjena na 280.000 evrov, v prihodnjem letu pa 240.000.
Noveli so nasprotovali v ZL, ker da gre za enega iz paketa predlaganih zakonov, ki posegajo v človekove pravice, med katerimi sta tudi predloga novele zakona o tujcih ter novele zakona o nalogah in pooblastilih policije. "Paket predlogov ministrstva za notranje zadeve ni nič drugega kot zastraševanje, naraščajoča represija, masovni nadzor in posegi v človekove pravice," je poudaril Trček.
Gre za nujne in začasne ukrepe, ki jih moramo sprejeti iz varnostnega vidika, je po drugi strani ocenil Jernej Vrtovec (NSi) in dodal, da EU nima rešitve za preprečevanje masovnih migracij in dokler skupnih rešitev ne bo, bodo najbolj izpostavljene članice morale sprejemati parcialne ukrepe. O tem, kaj je ustavno in kaj neustavno, pa odloča ustavno sodišče.
Po besedah Ferluge gre za uporabo tehničnih sredstev na zunanji schengenski meji in ne v notranjosti države. Izrazil pa je tudi prepričanje, da so s sprejetimi dopolnili koalicije dosegli visoko stopnjo usklajenost s stališči informacijske pooblaščenke, predhodnim mnenjem parlamentarne zakonodajno-pravne službe in varuhinje človekovih pravic.
