c S

Večina v DZ nenaklonjena priporočilu SDS glede cenzure na RTVS

24.01.2017 07:57 Ljubljana, 23. januarja (STA) - Po mnenju večine v državnem zboru predlog priporočila SDS, naj vlada spremlja stanje na RTVS glede cenzure in novinarske avtonomije, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. DZ je takšen sklep, ki ga je predlagal matični odbor za kulturo, potrdil z 50 glasovi za in 16 proti. Poleg poslancev SDS so predlog priporočila v razpravi podprli še v NSi.

V SDS so pojasnili, da je bil povod za predlog umik dokumentarnega filma o Jugoslovanski ljudski armadi, ki so ga ob dnevu suverenosti predvajali na Televiziji Slovenija, iz spletnega arhiva. Gre za dokumentarni film, ki je nedvomno izjemne zgodovinske vrednosti, še posebej za mlajše generacije, je danes opozorila Eva Irgl (SDS) in dodala, da je bil njegova odstranitev iz arhiva "cenzura v pravem pomenu besede".

Tako bi po predlaganem priporočilu DZ vladi predlagal, da spremlja stanje na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) glede cenzure in novinarske avtonomije ter sprejme vse potrebne ukrepe iz svoje pristojnosti, da se bo zagotovilo nemoteno izvajanje poslanstva, ciljev in nalog, ki jih ima RTVS po zakonu.

V SDS so prepričani, da s tem ne bi posegli v novinarsko avtonomijo. Govorimo o javnem zavodu, ki je posebnega pomena, državljanke in državljani pa ga mesečno financirajo z obveznim rtv-prispevkom, je poudarila Irglova, ki je bila kritična tudi do nekaterih konkretnih primerov poročanja RTVS. Prav tako so bili v SDS kritični, ker programski svet RTVS o novem generalnem direktorju danes odloča/JE ODLOČAL? za zaprtimi vrati.

Državna sekretarka z ministrstva za kulturo Damjana Pečnik je opozorila, da bi izvajanje takšnih priporočil pomenilo grobo poseganje v uredniško avtonomijo RTVS, saj vlada v okviru svojih pristojnosti nima mehanizma, ki bi ji omogočal vpliv na programsko politiko.

Vlada nima pristojnosti za sprejemanje ukrepov, ki bi se nanašali na spremljanje stanja domnevne cenzure in novinarske avtonomije, DZ pa nima pristojnosti, da bi o izvajanju konkretnih oddaj na RTV sploh razpravljal, je poudaril tudi Dragan Matić (SMC). Njegov strankarski kolega Igor Zorčič pa je dejal, da so poslanci SDS po njegovih informacijah delničarji komercialne televizije in jim je torej v interesu, da se degradira informativni program RTVS.

Po mnenju Julijane Bizjak Mlakar (DeSUS) predlagatelj, ko na tak način skrbi za objektivno in nepristransko delovanje RTV, v resnici skuša vršiti politični pritisk na medije. Gre še za eno v nizu etap, s katerim se želi izpostaviti nezaupanje javnosti v določene medije, pa je ugotavljala Marija Bačič. Matej T. Vatovec (ZL) je dejal, da lahko SDS uredniško politiko določa pri medijih, ki so v njeni lasti. A je tudi sam menil, da RTV ima nekatere težave, pri čemer je omenil tekmovanje s komercialnimi postajami, zaradi česar "vse slabše opravlja svoje poslanstvo".

So pa priporočilo kot primerno in upravičeno podprli v NSi. Kot je dejal Jožef Horvat, so v SDS upravičeno odrealigrali na dogajanje v zvezi z objavo omenjenega dokumentarnega filma. Ni pa to, kot je dodal, edini primer, ki buri duhove javnosti. "Kdo je odgovoren za izpolnjevanje dolžnosti RS kot ustanovitelja javnega zavoda, če ne vlada," se je vprašal.

V. d. direktorja RTVS Marko Filli je sicer na seji odbora za kulturo dejal, da je šlo v danes obravnavanem primeru za problem neurejenih avtorskih pravic in poudaril, da ni bilo nobenih pritiskov in cenzure, dokumentarec pa je dosegljiv na spletu.