Kmetijski ministri EU so danes v Bruslju na zahtevo Slovenije obravnavali vprašanje pristojnosti Evropske komisije pri dodeljevanju izjem na področju zaščite vin, konkretno v primeru načrtovane izjeme za Hrvaško pri uporabi imena teran.
Danes je bila moja dolžnost, da obvestim tudi ostale ministre, da se s tem, ko se napada slovenski teran, napada vseh 1750 zaščit vin. Zato je bila pozornost vseh držav tudi tako velika, je po razpravi poudaril Židan.
Čeprav so bile države po ministrovih besedah neposredno naprošene, naj se danes na zasedanju v razpravi o vprašanju pristojnosti komisije pri dodeljevanju izjem na področju zaščite vin ne oglašajo, so se nekatere oglasile.
Nekatere članice so po Židanovih navedbah Slovenijo obvestile, da so ali bodo opravile dvostranske pogovore s komisijo, kar nekaj je bilo tudi pozivov, naj se Slovenija ne umakne, ker je to področje treba razjasniti in dejansko zanima vse članice unije.
Minister Židan tako ocenjuje, da je cilj Slovenije dosežen. "Želeli smo ostale države informirati, da morajo biti pozorne na pravno plat zadeve glede delegiranih aktov in iskanja rešitev preko delegiranih aktov. Ocenjujem, da smo cilj dosegli," je dejal.
"Moram reči, tako so mi tudi povedali prisotni, da že dolgo ni bilo takšne tišine med govorom katerega ministra. Vse delegacije, ki so bile prisotne, so izjemno natančno prisluhnile argumentom Slovenije," je še povedal minister.
Slovenija je z argumenti po Židanovih besedah očitno korak pred komisijo. K temu je minister dodal, da mu je danes marsikateri predstavnik druge članice svetoval, naj Slovenija izkoristi vse pravne možnosti in se pripravi tudi na Luksemburg.
Ob tem je zavrnil argument, da obstaja že več kot 50 podobnih izjem. V 1750 primerih zaščite vin je nekaj več kot 50 izjem, a vse so dodeljene v okviru pristopnih pogajanj ali v okviru pogajanj ob uveljavljanju zaščite, večinoma ob soglasju obeh držav.
Trenutni postopek je tako po Židanovem prepričanju presedan, saj želi komisija prvič v zgodovini dodeliti izjemo preko delegiranega akta, kar lahko ogrozi tudi vse ostale zaščite.
Napačna odločitev Bruslja o teranu lahko vpliva na celoten sistem geografskih zaščit v EU, je opozoril Židan in vse prisotne zaprosil, da izjemno natančno preučijo primer delegiranega akta v primeru slovenskega terana in ogroženost njihovih zaščit.
Prvi odziv pričakuje Židan že v torek na sestanku strokovne skupine za vino, ki bo prvič obravnavala osnutek delegiranega akta, s katerim želi komisija Hrvaški dodeliti izjemo. S prvo razpravo o osnutku se bo tudi sprožil postopek sprejemanja te zakonodaje.
Minister sicer ne pričakuje, da bi Sloveniji uspelo zbrati zahtevano dvojno večino za zavrnitev delegiranega akta. Za to je potrebnih 55 glasov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva unije.
Evropske države se, kadar gre za spor med komisijo in posamezno državo, zelo nerade izpostavljajo, saj ima vsaka država kakšno odprto težavo s komisijo, je pojasnil minister.
V razpravi so se po navedbah virov pri Svetu EU oglasile štiri države - Madžarska, Slovaška, Češka in Bolgarija. Te države niso podprle slovenskih stališč, temveč so pozvale k mnenju pravne službe ali k tesni vpletenosti članic v postopku.
Pravna služba Sveta EU pa je na splošno pojasnila, da komisija v primeru izjem od pravil v povezavi z zaščiteno označbo porekla lahko sprejme delegirani akt, dokler deluje v določenih okvirih in pod določenimi pogoji, na primer v skladu z veljavno prakso.
Evropska komisija vztraja, da ne počne nič več kot to, da spoštuje svoje obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe EU, pri čemer ravna zelo faktično in ne čustveno, je poudaril komisar na novinarski konferenci po zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju.
Evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan se zaveda, da je to za Slovenijo občutljivo vprašanje, a obenem v odzivu na slovenske očitke vztraja, da ravna povsem dosledno in v skladu s politiko v ostalih podobnih primerih v EU, kjer že obstaja več kot 50 podobnih izjem.
Hogan je tudi znova poudaril, da namera komisije nikakor ne spreminja statusa zaščite slovenskega vina teran, kljub prizadevanjem vzbuditi vtis, da komisija s to izjemo spodkopava sistem geografskih zaščit in zaščit označb porekla.
"Razumem napetosti, občutljivost in čustva glede tega vprašanja v Istri, a Slovenija je bila kljub temu zmožna doseči določeno stališče v odnosu do Italije. Upal sem, da bo lahko storila enako v odnosu do Hrvaške, a žal ni bilo tako," je še dejal komisar.
Hogan tudi poudarja, da komisija ni pripravljena spodkopati ene od svojih najuspešnejših politik. Če se komisija ne bi odzvala na hrvaško zahtevo po izjemi, bi bil to "začetek konca politike geografskih označb", je še posvaril komisar.
Hrvaška pa je bila znova redkobesedna. "V celoti podpiramo delegirani akt, ki ga bo sprejela komisija, ne glede na to, kakšen bo in v katero smer bo šel. Bi si pa seveda želeli, da je pozitiven za Hrvaško," je dejal hrvaški kmetijski minister Tomislav Tolušić.