Nov sodni red, ki ga je konec decembra izdal minister za pravosodje Goran Klemenčič in je stopil v veljavo 1. januarja, med drugim določa, da je fotografiranje in snemanje v zadevah, kjer javnost ni izključena, dovoljeno neposredno pred pričetkom javne glavne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve, pri tem pa je črtana dozdajšnja določba, da je za slikovno snemanje sodnika oz. članov senata potrebno njihovo soglasje. Po novem je mogoče tudi snemanje celotne glavne obravnave, kjer javnost ni izključena, če bo to dovolil predsednik sodišča.
Neposredno po uveljavitvi novega sodnega reda je vrhovno sodišče na svoji spletni strani dodatno pojasnilo, da nov sistem opušča obveznost pridobitve dovoljenja za snemanje neposredno pred pričetkom javne glavne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve, da pa bo zaradi prostorskih in tehničnih omejitev tudi v teh primerih potrebna predhodna prijava zainteresiranih medijev.
Sodni red opušča tudi določbo, da je za snemanje sodnikov in članov senatov potrebno njihovo soglasje. Kot so poudarili na vrhovnem sodišču, bodo sodniki, ki vodijo postopke, snemanje dopuščali v obsegu, ki je potreben za pravilno obveščanje javnosti in na način, ki najmanj ovira potek postopka.
Je pa zaradi možnosti snemanja in fotografiranja tudi na nekazenske postopke podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto prejšnji teden ministru Klemenčiču poslala zaprosilo za razlago 1. odstavka 17. člena sodnega reda v civilnih postopkih z vidika varstva osebnostnih pravic strank. Za razliko od kazenskih zadev snemanje v civilnih zadevah namreč ureja le sodni red, ki je podzakonski akt. Po drugi strani pa snemanje in fotografiranje strank pomeni poseg v njihovo osebnostno pravico na lastni podobi, ki jo varuje ustava.
Betettova je ministra zato zaprosila, da sprejme stališče, ali šteje, da gre v primeru omenjene določbe sodnega reda za "ex ante" podzakonsko določbo, ki se bo lahko začela uporabljati šele po sprejemu ustrezne zakonske podlage, oziroma ali gre samostojno in zadostno podlago za snemanje in fotografiranje v civilnih zadevah.
Različne razlage glede širitve možnosti snemanja so privedle tudi do prvega primera, ko je sodišče mediju odvzelo dovoljenje za snemanje. Na vrhovnem sodišču so za STA tako potrdili, da so občinskemu spletnemu portalu e-Koper odvzeli dovoljenje v ponovljenem sojenju koprskemu županu Borisu Popoviču v t.i. zadevi Serming. "Izkazalo se je, da je medij z zvočnim snemanjem ter ob kršitvi izrecnih navodil sodnice, ki je vodila postopek, med narokom grobo kršil izdano dovoljenje, zato mu je bilo to za konkreten postopek odvzeto," so navedli.
Na enem kasnejših narokov v isti zadevi je predsednica senata novinarki omenjenega portala in svetovalcu župana za časa trajanja obravnave zasegla mobilna telefona, čeprav sta zatrdila, da z napravama nista snemala in da je to razvidno tudi iz vsebine mobilnikov.
Na načelni ravni so na vrhovnem sodišču pojasnili, da je vsak sodnik pristojen za vodenje sodnega postopka v sodni dvorani, pri čemer ima na voljo različne možnosti za vzdrževanje reda na narokih, kot sta odstranitev iz sodne dvorane ali denarna kazen, v določenih primerih pa je možna tudi kazenska ali civilna odgovornost kršilcev. "Če sodnik ugotovi, da medij objavlja neresnične podatke ali pa vsebino, ki ne bi smela biti objavljena, ima sodišče, pred katerim teče postopek, možnost za dosego objave popravka, odgovora ali pa umika objavljene vsebine," so dodali na vrhovnem sodišču.
Na koprski občini so potrdili, da je sodišče medijskemu portalu e-Koper odvzelo dovoljenje za snemanje "zaradi domnevnega neupoštevanja navodil sodnika oz. sodnice". Sicer pa je odgovorni urednik portala Sebastjan Jeretič v kolumni, ki je bila v ponedeljek objavljena prav na omenjenem portalu, poudaril, da je prav Popovič tisti, ki zahteva preglednost in prikazovanje dogajanja na sodišču v javnosti, ter da je prepoved javnega spremljanja sodnih obravnav protiustavno. "Edini razlog za skrivanje je lahko samo slaba vest tožilstva in sodišča, ker se enostavno zavedajo, da so zgodbe, ki se vrtijo po obravnavah, prazne in smešne," je zapisal Jeretič.
Sicer pa so glede razlage sodnega reda v delu, ki se nanaša na snemanje civilnih zadev, na vrhovnem sodišču za STA pojasnili, da se je Betettova v ponedeljek v zvezi z odprtimi vprašanji glede določb snemanja v sodnem redu sestala z ministrom Klemenčičem ter izmenjala stališča. Pri tem bo ministrstvo pripravilo svojo interpretacijo, do nje pa se bo šele potem opredelilo tudi sodišče.
Kot so še navedli, obvestila glede snemanja v nekazenskih zadevah sicer prihajajo, vendar zaenkrat prevladujejo kazenske zadeve.
Pravosodni minister je sicer v sredo za Televizijo Slovenija poudaril, da je bil nov sodni red že pred pol leta usklajen s sodstvom ter da so o novostih komunicirali tako z vrhovnim kot z okrožnimi sodišči. "Vsak začetek je težak. Kar smo želeli in storili s tem sodnim redom, je, da smo uveljavili ustavno pravico do javnosti sojenja in slovensko ureditev približali tako rekoč vsem evropskim državam," je poudaril Klemenčič.
Ob tem je priznal, da je implementacija sodnega reda "ob nezavidljivi tako pravni kot včasih tudi medijski kulturi" v teh prvih dneh prinesla vrsto vprašanj, o katerih pa sedaj komunicirajo s sodstvom. Kot je navedel, so na ministrstvu tega dne, torej v sredo, pripravili poseben dokument o interpretaciji sodnega reda in ga poslali vrhovnemu sodišču za dodatne pripombe.
Klemenčič je izpostavil še, da nov sodni red ne pomeni uvedbe resničnostnega šova ter da je, kar se tiče varovanja osebnostnih pravic udeležencev v postopku, "ne samo pravica, ampak tudi dolžnost posameznega predsednika senata ali sodnika posameznika, da snemanje teh oseb prepove, v kolikor bi to ocenil za potrebno".
