Koalicija je namreč v četrtek sklenila, da je vladni predlog novele zakona o tujcih prezahteven in prepomemben, da bi na hitro iskali rešitve. Zato so se odločili petkovo sejo odbora za notranje zadeve, na kateri bi obravnavali omenjeno zakonsko materijo, prestaviti na prihodnji teden.
Obenem pa so se dogovorili, da bo v vmesnem času ministrstvo za notranje zadeve poskušalo pripraviti in znotraj koalicije uskladiti kompromis med namenom ministrstva, da zagotovi varnost, in skrbjo predsednika DZ Milana Brgleza, da se ustrezno upošteva ustavni in mednarodno pravni okvir.
Na ministrstvu so tako približevalni predlog že pripravili. V besedilu, ki ga je pridobila STA, so med drugim nekoliko spremenili definicijo razmer, v katerem bi se ukrep, ki omejuje vstop tujcev v državo, sprožil oz. predlagal. A so ob tem zavrnili možnost dopolnila, ki ta ukrep veže na obstoj izrednega stanja.
Ukrep bi bil uveden zgolj v primeru ogroženosti javnega reda in notranje varnosti in še preden bi razmere zahtevale dejansko razglasitev izrednega stanja v skladu z 92. členom ustave, pojasnjujejo. Ob tem pa opominjajo, da če bi čakali tako dolgo z ukrepanjem, da bi prišlo do izrednega stanja, država sploh ne bi več mogla zagotavljati nobenih človekovih pravic.
Kot je ministrstvo zapisalo v spremnih pojasnilih, je vlada novelo predlagala, ker je to po njenem mnenju nujno potrebno za zaščito ustavnih vrednot in dobrin, saj "če je resno ogrožen javni red in notranja varnost, so ogrožene številne dobrine, ki jih varuje ustava - življenje, premoženje, osebna nedotakljivost in še kaj", pojasnjujejo na ministrstvu in ob tem dodajajo, da samo sprejetje novele zakona še ne bo imelo nobenih posledic, še zlasti ne bo pomenilo zaprtja meja za begunce, kot je moč razumeti poročanje nekaterih medijev.
Koncept predloga novele zakona po njihovem prepričanju "temelji na predpostavki, da ne gre za razveljavitev človekovih pravic in za uvedbo izrednega stanja, ampak za omejitev človekove pravice do pribežališča v mejah 15., 32. in 48. člena ustave, saj bo Slovenija še vedno sprejemala določene ranljive skupine tujcev, hkrati pa bo zagotavljala vse pravice tistim osebam, ki imajo v Sloveniji že priznano mednarodno zaščito ali so pred uvedbo ukrepa zanjo zaprosili".
Zavračajo tudi očitek o kršenju mednarodnih konvencij. Kot zatrjujejo na ministrstvu, "nobene konvencije ni mogoče razlagati tako, da bi od države zahtevala, da ogrozi svoj javni red in notranjo varnost, da torej ogrozi svoje vitalne dobrine, ki jih je dolžna varovati, kaj šele, da neposredno ogrozi celo obstoj države". Zato zavračajo mnenja, da bi država s sprejetjem takšnega zakona kršila mednarodne konvencije.
Dotaknili so se tudi načela nevračanja, ki po Ženevski konvenciji pomeni, da nobena država pogodbenica na nikakršen način begunca ne bo izgnala ali prisilno vrnila na meje ozemlja, kjer bi bila njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, državljanstva, pripadnosti neki določeni družbeni skupini ali določenega političnega prepričanja. "Predlog zakona ne predvideva na nikakršen način kršenja načela nevračanja, kot ga definira Ženevska konvencija, saj osebe, katerim se vstop lahko zavrne, prihajajo z ozemlja sosednje varne države članice EU. Države članice Evropske unije se skladno s protokolom k Amsterdamski pogodbi štejejo za varne države, temu pa sledi tudi ostala zakonodaja Evropske unije s tega področja," so pojasnili na ministrstvu.
Nov "približevalni" predlog dopolnil sicer to načelo zavaruje s tem, da bolj jasno določa, da se izredni ukrep uporablja, kadar v sosednji državi članici Evropske unije, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
Upoštevali so tudi predlog, da se predvidijo individualni postopki, ki še omogočajo učinkovito izvajanje ukrepa.
Obenem so spomnili tudi na varovalke, ki jih vsebuje predlog novele zakona. "Ukrep se bi uporabljal le za tujce, ki bi prišli iz varne države. Ne bi se uporabljal za mladoletnike brez spremstva, za tiste, katerih življenje bi bilo ogroženo, ali tiste, katerih vrnitev bi bili pomenila mučenje, ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem izvedba ukrepa ni mogoča zaradi zdravstvenega stanja. Poleg tega se odločitev o uporabi ukrepa se sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Tu sta še ozemeljska in časovna omejitev," naštevajo.
