"Z letom 2014 se je začelo novo finančno obdobje črpanja, ki se bo izvajalo do leta 2020 oz. s podaljšanjem do leta 2022. Črpanje iz te perspektive je bistveno manjše in zaskrbljujoče ter zahteva nujne ukrepe," so izpostavili in dodali, da so ta sredstva, praktično edina razvojna sredstva, ki so nam na voljo, za državo izrednega pomena.
Kot so pojasnili, je Slovenija v tem trenutku na tem področju zaostala za ostalimi državami neto prejemnicami: "Podatki kažejo, da je stanje na področju črpanja sredstev iz EU proračuna najslabše v 12-letnem obdobju črpanja, zato nam grozi, da bomo prav kmalu izgubili status neto prejemnice iz EU proračuna."
Država je po njihovem na črpanje slabo pripravljena. "Šele v začetku decembra 2016 je akreditirala sistem izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020, po katerem se lahko začne črpanje, in o tem obvestila Evropsko komisijo, ki ji je pred tem izdala opomin zaradi zamujanja pri akreditaciji sistema," so poudarili.
Ob tem so ugotovili še, da "prvi objavljeni razpisi in obisk vladne ekipe v glavnem mestu, ko je Ljubljani obljubila 300 milijonov evrov za 34 projektov, ki naj bi jih izvedli do leta 2018, kažejo, da je vlada na ostale regije ponovno pozabila".