Kot je pojasnil nekdanji generalni direktor direktorata za energijo, pred tem tudi minister za okolje, je o pomanjkljivostih, ki jih je zaznal pri projektu, opozarjal nadrejenega, takratnega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. "Lahovnik je projekt podpiral, kot direktor direktorata sem moral spoštovati politično voljo in usmeritev svojih nadrejenih," je dejal Kopač.
"Teš 6 je bil podjetniški projekt, ne državni, vanj se javni uslužbenci nismo mogli neposredno vtikati, državnemu poroštvu sem se upiral do svojega odhoda," je pojasnil. Ravno to je bil razlog za Kopačevo razrešitev februarja 2012, takratni minister Zvonko Černač mu je to tudi povedal, je dejal in dodal: "Bil sem pač nekompatibilen."
Kopač se je, kot je pojasnil, o mnogih svojih pomislekih in dejstvih, do katerih se je prebil (informacije o Tešu 6 so namreč dobivali le na podlagi zahtev, pa še te z zamudo), večkrat posvetoval s kolegom Gregorjem Golobičem. Ta je po Kopačevem mnenju edini od vseh ministrov v takratni vladi, ki jo je vodil Borut Pahor, razumel dimenzijo problema in jo tudi izrazil, a se je gonja za Teš 6 spremenila v gonjo proti Golobiču.
"Tudi meni ni bilo prijetno biti na položaju direktorja direktorata, ki je moral zagotavljati voljo svojih nadrejenih, na drugi strani pa imeti svoje dvome," je poudaril Kopač, ki Teš 6 vidi kot projekt za nadaljevanje življenja Premogovnika Velenje.
Z Lahovnikom sta bila dogovorjena, da se vključi v delo HSE in delo nadzora pri projektu, in sicer preko članstva v nadzornem svetu HSE. Ko se je približeval čas za imenovanje novega nadzornega sveta, se je hkrati približeval tudi čas za dodelitev starševske garancije HSE.
"Odločitev o tem je bila pot v nepovrat, od takrat se projekta ni dalo več ustaviti," je izpostavil in dodal, da kljub dogovoru ni postal nadzornik HSE, saj je bil moteč element - podporo je nato dobil Franc Žlahtič, ki se je izkazal z naklonjenostjo Tešu 6.
Da bo HSE dal starševsko poroštvo, so sprejeli nadzorniki HSE, za kar sam kot direktor direktorata ni vedel. Morda je minister vedel, a tega ne vem, je dejal Kopač, ki je za podpis pogodbe o starševski garanciji (to se je zgodilo, ko je vodenje HSE prevzel Borut Meh) izvedel šele čez par mesecev.
Kopač je spomnil na izsledke študije, ki jo je o projektu pripravila družba Pöyry, prinesel pa mu jo je Meh, v njej pa je bilo kar nekaj ugotovitev, ki niso bile v prid Tešu 6 - Lahovnik se na ugotovitve ni odzival. Končna verzija te študije pomislekov ni več imela, iztisnili so določene dele, je dejal.
Leta 2010 je Kopač ugotovil, da pogodba o ceni premoga, na katero se je računalo, 2,25 evra za gigajoul, sploh ni sklenjena, sklenili so jo na podlagi njegovega poziva. Pogodba je to ceno predvidela za leto 2015, ni pa pisalo, da bo potem tudi vsa leta enaka, a je bila v njej klavzula, da se bo cena prilagajala glede na inflacijo in še neke druge spremenljivke.
Ker od ministra Lahovnika na pomisleke o projektu ni bilo ustreznega odziva, je Kopač svoje dvome izrazil v pismu Pahorju.
Podporo Tešu 6 so sicer nudili lokalno okolje, sindikati v energetiki, posamezni ministri (Franc Križanič in Lahovnik) ter vse vlade, ki so se zvrstile ob tem projektu - nedvomno vladi Janeza Janše in tudi Pahorjeva, je še dejal Kopač, ki se tudi sprašuje, zakaj so nosilci javnih pooblastil, kot so bili ministri in premierji, ki jih je omenil, dovolili, da se investicija nadaljuje.
Komisija je zaslišala tudi nekdanjo državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu Andrijano Starina Kosem, a jim ta ni mogla postreči s pojasnili glede Teša 6. Kot državna sekretarka se je namreč ukvarjala z ekonomskimi odnosi s tujino, notranjim trgom in turizmom, medtem ko je nad energetiko bdel takratni minister Andrej Vizjak, je dejala.
