Kaj je minimalna plača?
Minimalna plača je po definiciji Mednarodne organizacije dela (ILO) plača, ki zagotavlja spodnjo mejo v plačni strukturi. Imeti mora zakonsko moč, prav tako pa mora biti neposredno izvršljiva in zaščitena s kazenskimi ali drugimi sankcijami.
Cilji
Med glavnimi cilji minimalne plače so zagotavljanje pravice delavcev do zakonsko določenega zneska, ki zagotavlja dostojno življenje ter preprečevanje prenizkih plač in najhujšega izkoriščanja.
Prav tako je namen zmanjševanje revščine, ohranjanje kupne moči, odpravljanje nelojalne konkurence in socialnega dampinga, preprečevanje sporov in stavk ter spodbujanje ekonomskega razvoja in stabilnosti.
Vpeljava v Sloveniji
V Sloveniji je bila minimalna plača z namenom postavitve minimuma, ki ga mora delavec prejeti za opravljeno delo, prvič uvedena leta 1937, po drugi svetovni vojni pa je bil uveljavljen institut zajamčenega osebnega dohodka in zajamčene plače.
Minimalna plača, kot jo poznamo danes, je bila prvič določena leta 1995.
Zakonska definicija
Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa mu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.
V minimalno plačo sodijo vsi elementi plače po zakonu o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in pripadajoči dodatki, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa, dodatno pa je prenovljeni zakon z lanskim letom iz minimalne plače izvzel še dodatke za nočno delo, delo v nedeljo ter delo za praznike.
Poleg tega v minimalno plačo ni možno vštevati povračil stroškov, kot so tisti za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, službeno potovanje, ter prejemkov iz delovnega razmerja, na primer regresa za letni dopust, odpravnin, jubilejnih nagrad.
Določanje zneska
Pri določitvi višine minimalne plače se v Sloveniji upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti.
Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu.
V minulem letu je minimalna plača znašala 790,73 evra bruto oz. 604,35 evra neto.
Vedno občutljivo vprašanje
Višina minimalne plače je vedno občutljivo vprašanje. Sindikati so bili z zahtevo po zvišanju minimalne plače, potem ko jih delodajalci niso uslišali, na ulici že leta 2009. Leta 2010 je nato ob upoštevanju bruto zneskov prišlo do zvišanja v višini nekaj manj kot 23 odstotkov. Predstavnike gospodarstva je to močno razjezilo, iz njihovih vrst pa je pozneje prišla celo ideja o ukinitvi minimalne plače.
Leta 2015 je prišlo do spora zaradi spremembe definicije minimalne plače, ki je pripeljala do izvzetja treh dodatkov za delo v neugodnem času iz te plače. Spremembo definicije so s podpisi volivcev sprožili sindikati, delodajalci pa so iz protesta izstopili iz težko izpogajanega socialnega sporazuma. Predstavniki zasebnega sektorja so izračunali, da bo gospodarstvo ta ukrep stal dodatnih 30 milijonov evrov, predstavniki javnega sektorja pa, da bo proračun zaradi sprememb ob 607.000 evrov letno.
Zdaj je socialne partnerje razdelilo vprašanje uskladitve minimalne plače. Sindikati predlagajo, da se ne bi uskladila le z inflacijo kot ponavadi, temveč tudi drugimi kazalniki, tako da bi se zvišala za pet odstotkov na 830 evrov bruto oz. 630 evrov neto. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je usklajevanju z drugimi kazalniki očitno naklonjena, a ne tolikšnemu. Po informacijah STA bo predlagala zvišanje za 1,8 odstotka na 804,96 evra bruto. Delodajalci zvišanju ostro nasprotujejo, saj trdijo, da bi lahko povečalo brezposelnost, delo na črno in prekarizacijo, poleg tega pa zmanjšalo zanimivost Slovenije za vlagatelje.
višina minimalne plače* število prejemnikov**
2009 597,43***
2010 734,15****
2011 748,10
2012 763,06
2013 783,66 48.351
2014 789,15 45.704
2015 790,73 38.009
2016 790,73 31.332
* Podatki se nanašajo na bruto zneske.
** Podatki prikazujejo število zaposlenih na podlagi plačanih ur in ne vključujejo zaposlenih oseb, ki so bile odsotne z dela zaradi bolniškega dopusta nad 30 dni ali zaradi porodniškega dopusta, zaposlenih oseb, vključenih v javna dela, ki jim določen del plače refundira Zavod RS za zaposlovanje ter napotenih delavcev, ker ti niso zavezani za poročanje podatkov. Število prejemnikov se nanaša na mesec oktober za posamezno leto.
*** Znesek se nanaša na obdobje med 1. 8. 2009 in 28. 2. 2010.
**** Znesek se nanaša na obdobje med 1. 3. 2010 in 31. 12. 2010.
Vir: MDDSZ in Ajpes
