V vmesnem času bo ministrstvo za notranje zadeve poskušalo pripraviti in znotraj koalicije uskladiti kompromis med namenom ministrstva, da zagotovi varnost, in skrbjo predsednika DZ Milana Brgleza, da se ustrezno upošteva ustavni in mednarodno pravni okvir.
Po Škobernetovih besedah gre predvsem za skrb, da bi sprejeli zakon, ki bi padel pred našim ustavnim sodiščem, ali zaradi katerega bi Slovenijo lahko doletele sankcije mednarodne skupnosti. "V tem primeru namen zakona ne bi bil dosežen in nima smisla, da takega forsiramo naprej," je dejal. Dodal je, da morajo pripraviti zakon, ki bo lahko stopil v veljavo in ki ga do nastopa kriznih razmer ne bo zrušila nobena sodna inštanca.
Kot je še napovedal, bodo kot koalicija najverjetneje že v petek dobili prve osnutke, ki jih bodo tekom delovne sobote uskladili.
Poslanec DeSUS Tomaž Gantar pa je izpostavil, da bi si vsi želeli doseči, da s takšnim zakonom ne bi prihajalo do kršitev človekovih pravic. "Mislim, da si Slovenija tega ne more privoščiti," je dejal. Po njegovih besedah iščejo kompromis, kako doseči, da bo na eni strani zakon učinkovit pri varovanju človekovi pravic in pri varovanju državljanov pred nekimi izrednimi razmerami. Gantar je dodal, da se po njegovem le velja usesti in si vzeti nekaj časa, če se kompromisa ne da najti na hitro.
Ob tem v DeSUS predlog predsednika državnega zbora Milana Brgleza ocenjujejo "kot tistega, ki bi bil sprejemljiv in tudi po zagotovilih pravnih strokovnjakov s tega področja takšen, da bi ga lahko zagovarjali".
Vendar po njegovem ministrica za notranje zadeve v takih rešitvah vidi problem, a dejstvo, da se je tudi ona strinjala, da si vzamejo še nekaj časa, po Gantarjevem mnenju pomeni pripravljenost iskati neko rešitev. "V kolikor bi vsi stali na okopih, je vseeno, ali odločamo jutri ali čez en teden," je še dodal.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar po sestanku novinarjem ni želela dajati izjav.
Da jim v petek najverjetneje ne bo uspelo opraviti seje odbora za notranje zadeve, je za POP TV povedal tudi poslanec SMC Mitja Horvat. Najverjetneje bo odbor po njegovih besedah tako zasedal v naslednjem tednu.
Dodal je, da so bili na koalicijskem usklajevanju tudi predstavniki vlade in da so bili predlogi amandmajev predloženi na mizo. Preučiti jih mora še ministrstvo za notranje zadeve, Horvat pa verjame, da bodo prišli do skupne prave odločitve, kjer bodo na eni strani poskrbeli tako za učinkovitost samega postopka kot za skladnost z mednarodnimi pravili.
Spomnil je še, da je premier Miro Cerar rekel, da se lahko v zakonodajnem postopku predlog novele še spreminja in da bodo našli najboljšo rešitev.
Predlog zakona zdaj predvideva ukrepe za primer spremenjenih razmer na področju migracij. Med drugim uvaja podlago za sprejem odločitve v primeru nastopa resne ogroženosti javnega reda in notranje varnosti. S to podlago naj bi policija dobila pooblastilo, da za določeno obdobje na določenem območju tujcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v našo državo, ne dovoli vstopa, tujce, ki so vstopili nezakonito, pa napoti v državo, iz katere so vstopili. Ukrep bi veljal tudi za tujce, ki so izrazili namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito.
Predlog predvideva tudi izjeme, sicer pa bi o aktivaciji ukrepa na predlog vlade odločil DZ z dvotretjinsko večino vseh poslancev.
Pripravljeni naj bi že bili predlogi dopolnil k zakonu, ki ga utegnejo precej spremeniti. Predvidevali naj bi ukrep ob množičnih migracijah, ki pomenijo veliko in splošno nevarnost. Predlagali naj bi, da ministrstvo za notranje zadeve pripravi oceno možnih posledic spremenjenih razmer na področju migracij, ki pomenijo veliko in splošno nevarnost, zaradi katere je ali bi lahko bilo ogroženo organizirano življenje skupnosti v državi. Predvidena naj bi bila tudi individualna obravnava prosilcev za azil.
