"Izvolitev Antonia Tajanija za predsednika Evropskega parlamenta v zadnjem krogu pomeni, da se je po svetovljanu in poliglotu Martinu Schulzu Evropski parlament odločil za razmeroma šibkega predsednika, Berlusconijevega človeka," je za STA ocenila analitičarka nemške fundacije Bertelsmann Stefani Weiss.
Tajani, ki prihaja iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), po besedah analitičarke ni poznan po svojih ambicijah in niti ne skriva, da - spet v nasprotju s svojim predhodnikom - ne želi biti pod žarometi in igrati politične vloge, temveč želi biti le neke vrste "govorec" vseh evropskih poslancev.
Podobno meni analitik bruseljskega think tanka European Policy Centre (EPC) Yann-Sven Rittelmeyer. Schulz je po njegovih besedah ogrozil svojo zapuščino, saj je z dolgim oklevanjem glede osebne prihodnosti pripeljal parlament v položaj, ki bo verjetno obrnil proces krepitve institucije in njegovega predsednika, za kar si je sicer prizadeval vrsto let.
Tajani ni bil izvoljen z absolutno večino, poleg tega je že nekako obljubil, da bo "šibek" predsednik, ko je izjavil, da ni naloga Evropskega parlamenta pritiskati s politično agendo, je še izpostavil Rittelmeyer v izjavi za STA.
Weissova na vprašanje, ali bo izvolitev Tajanija oslabila Evropski parlament, odgovarja, da je to dvorezno. Na eni strani bo vrnila moč političnim skupinam v parlamentu, kar lahko privede do živahnejših razprav. Na drugi strani je vprašanje, kdo bo tem razpravam sploh sledil, če ne moremo pričakovati, da bo Tajaniju uspelo privabiti pozornost, ki jo je zmogel parlamentu zagotoviti Schulz.
Če predsednik Evropskega parlamenta ne bo privabil javne pozornosti, ki jo je zmogel pritegniti Schulz, bo parlament po mnenju analitičarke fundacije Bertelsmann nedvomno izgubil vpliv med drugimi institucijami EU. Ne predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku ne predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju se namreč ne bo treba bati, da bi jima novi predsednik parlamenta kradel pozornost.
Analitik EPC k temu dodaja, da v evropski politični igri institucije morajo biti močne. Nezmožnost parlamenta, da zagotovi jasno večino in enotno fronto, slabi njegov položaj v razmerju do Evropske komisije in Sveta. Položaj parlamenta je doslej dodatno krepil zelo dober odnos med Schulzem in Junckerjem, ki je njunima institucijama pomagal delno uravnotežiti prevlado članic v času kriz.
Dejstvo, da so vse tri osrednje institucije EU - Evropski parlament, Evropska komisija in Evropski svet - zdaj v rokah konservativcev, je po Rittelmeyerjevih besedah problematično za splošno ravnotežje v EU. Tajanijeva izvolitev lahko na primer vpliva na Tuskov položaj, ponazarja analitik.
Poljaku se prvi mandat na čelu Evropskega sveta izteče konec maja, lahko je enkrat podaljšan za dve leti in pol. Po Tajanijevi zmagi je lahko ponovna izvolitev Tuska bolj sporna, kot je bila ponovna izvolitev njegovega predhodnika Hermana Van Rompuya. A dokler drži koalicija med EPP in liberalci, bi Tuskova prihodnost na čelu Evropskega sveta morala biti varna, meni analitik.
Tajanijeva izvolitev je bila mogoča z oblikovanjem koalicije konservativne EPP, liberalcev (Alde) in zmernih evroskeptikov, Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Ta koalicija je po Rittelmeyerjevih besedah krhka, saj imajo liberalci in ECR o številnih temah nasprotujoča si stališča. Vprašanje je torej, ali bo zmogla takšna koalicija delovati v parlamentu, ki je po teh zelo napetih in težkih volitvah razdeljen in polariziran.
Analitik EPC ne izključuje možnosti, da se začenjajo za Evropski parlament težki časi, ki jih bodo zaznamovale težave pri sprejemanju zakonodaje. Ob razdrobljenosti in polarizaciji v parlamentu si je težko zamisliti vzdržno alternativo dosedanji veliki koaliciji konservativcev in socialistov, tako da bodo prihodnji meseci po njegovem mnenju pravi test za novo koalicijo.
Je pa Evropski parlament z volitvami predsednika pokazal politično vitalnost in tako odgovoril na očitke, da ni dovolj "spolitiziran", je sklenil Rittelmeyer.